Okoli odlične 26-letne Trboveljčanke se že vrsto let vrti slovenska igra. Pred dvema letoma je bila ob debiju Slovenije na prvenstvih stare celine najučinkovitejša posameznica reprezentance, hkrati pa tudi najboljša strelka in podajalka izbrane vrste. Tudi v Srbiji bo glavna adutinja selektorja Damirja Grgića, s katerim (zelo) uspešno sodelujeta že od samih Nikinih začetkov. "Želim si, da bi prišle iz skupine, se pravi, da bi zaigrale v Beogradu. V skupini so tekmice, ki so premagljive, ampak lahko pa tudi vsaka reprezentanca premaga nas, če nismo prave. S pravim pristopom in agresivno igro mislim, da se bomo lahko kosale v vsem," je pričakovanja v pogovoru za MMC predstavila Baričeva.

Tekmice v skupinskem delu bodo v Nišu Madžarke, Turkinje in Italijanke. Pred dvema letoma je bila na Češkem na papirju skupina s Francijo, Srbijo in Grčijo brez dvoma zahtevnejša, toda tedaj je imela Slovenija precej nolj izkušeno zasedbo. Zdaj večino v reprezentanci predstavljajo dekleta, ki imajo le dobrih 20 let, tudi najizkušenejše so stare od 26 do 28 let: "Res je naša ekipa zelo mlada, zagotovo ena najmlajših na prvenstvu. Če bomo igrale agresivno, 'na polno' in s pravo energijo, lahko izpolnimo svoje želje. Selektor vsak dan ponavlja, da mora biti energija prava. Preprosto smo reprezentanca, ki bi kdaj morala kakšno tekmo dobiti tudi samo zaradi te svoje energije, če lahko rečemo, ko smo vsi malce 'nori', igramo agresivno, na kontakt … Vsa leta smo tako igrale, tudi, ko smo imele izkušenejšo ekipo. Četudi smo zdaj mlajše, pa bodo te s klopi zato bolj "grizle" in verjamem, da bo vse teklo, kot mora."

Mlajše igralke lahko prinesejo dodatno energijo

Baričeva verjame, da ima Slovenija lepe možnosti za napredovanje. Strinja se, da je Turčija v skupini v vlogi favorita, prav tekma s to izbrano vrsto pa bo, kot pravi, največji preizkus za varovanke Grgića. "Na pripravljalnih tekmah se je večkrat videlo, da, če smo prvo tekmo odigrale vrhunsko, potem na drugi, ki je sledila v 24 urah, preprosto ni bilo prave koncentracije. Ni bilo tiste prave energije. Zaradi tega me morda malce skrbi ta druga tekma s Turčijo. Večkrat smo slabo odigrale to drugo tekmo, bo pa zato spet druga zgodba na tekmi z Italijo. Mislim, da bi morale tisto tekmo, ko bomo imele pred njo dan premora, odigrati zelo dobro. Seveda bo potrebne tudi nekaj sreče, vlogo pa bo igrala tudi dnevna forma," je dejala kapetanka in dodala: "Prvo peterko imamo zelo izkušeno, imamo neko kakovost, ki jo mislim, da marsikatera druga reprezentanca nima. Dekleta s klopi pa so res vse zelo mlade. Mislim, da nam ravno one lahko prinesejo to dodatno energijo, ko bomo me morda že malce utrujene in nas bodo zamenjale s tisto pravo energijo, kar lahko prinese zelo veliko. Poudarjam, da bomo na prvenstvu potrebovale čisto vsako igralko."

Nika skupaj s Tejo Oblak sestavlja udarno branilsko navezo. Na zunanjih položajih velja omeniti tudi mladi Annamario Prezelj in Zalo Friškovec. Branilska linija Slovenije je kakovostna in ima določeno širino, več težav pa je pod obročema. Sicer sta Eva Lisec in Shante Evans kakovostni in zelo gibljivi štirici, vendar pa vseeno nista izrazito visoki košarkarici, kot jih imajo določene reprezentance, zato je slovenski adut hitra igra: "Že ves čas od mlajših kategorij naprej smo vedno imele probleme z višino. Nismo imele tistih visokih centrov, na katere bi lahko igrale in bi pobirale skoke. Vemo, da je za vsako ekipo lažje, če ima tako igralko. V naši skupini imajo Turkinje in Madžarke igralko, višjo od 200 cm. To je njihova prednost, mi pa imamo štirice in petice, ki so nižje, a so hitrejše. Zato bomo morale igrati hitro in agresivno in morda bo to prednost. Če nimamo izrazite višine, bomo pa nadoknadile s takšno igro."

Že trikrat na evropskem vrhu

Pred osmimi leti je Baričeva odšla v tujino. Najprej je zaigrala za Spartak iz Sankt Peterburga, zadnje štiri leta pa je bila članica UMMC-ja iz Jekaterinburga, s katerim je kar trikrat postala evropska klubska prvakinja. Čeprav je stara šele 26 let, pa ima za sabo torej že zelo bogato kariero, katero bi rada oplemenitila še z odmevnim rezultatom z izbrano vrsto: "Mislim, da je letos res lepa priložnost, da pridemo iz skupine. Ko ti to uspe, je pa vse mogoče. Tako kot vsaka košarkarica bi si tudi jaz želela igrati na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah. Ne vem, koliko je to mogoče oziroma nemogoče, a nikoli ne veš. Ne glede na to, da sem igrala v največjih klubih in trikrat osvojila Evroligo, je malce grenkega priokusa, ker nimam še rezultata z velikih tekmovanj, kot je evropsko prvenstvo. Tako bi si res želela, da bi enkrat prišle med najboljših šest ali pet. To bi bilo res nekaj lepega, da o medaljah in tako naprej sploh ne govorim."

Sorodna novica Oblak: Naj se nasprotnice obremenjujejo, kako nas bodo ustavile

Zdaj zapušča Jekaterinburg, igranje za nekakšen evropski "dream team", ki je finančno primerljiv z moškimi evroligaškimi zasedbami, pa je bila neprecenljiva izkušnja: "Dokler nisi tam, je težko razložiti, kakšni so to pogoji in kakšna košarka se igra. Včasih, ko imamo v reprezentanci treninge, ki so seveda intenzivni in je po njih polovica igralk močno utrujenih, jim rečem, da v klubu, kot je Jekaterinburg, ne bi preživele enega treninga do konca. To so res intenzivni, kako hitro se igra, kako hitro gre žoga, kako se igra v obrambi … Kot pravim, dokler ne doživiš, je težko verjeti. Že po televiziji vidimo, da je slika drugačna. Res mi je bilo igrati za tak klub v veliko čast. Po drugi strani je zelo težko, saj si med 12 ali 13 vrhunskimi igralkami sedma ali osma tujka. Tu so igralke, ki so osvajale medalje na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih ter igrajo v ženski različici Lige NBA. Včasih si je res težko izboriti mesto. Včasih se ti zdi, da bi morda morala igrati pred kakšno Američanko, ampak vemo, da so Američanke bolj cenjene kot Evropejke. Tako so pozitivni kot negativni vidiki, a moram reči, da je bila to res lepa izkušnja."

Liga WNBA ostaja med željami

Nika, ki je bila leta 2010 izbrana za najboljšo mlado evropsko igralko, je zdaj pred podpisom pogodbe z novim delodajalcem, a imena kluba še ni izdala: "V bistvu me je en klub zelo potegnil. Pokazal je res veliko zanimanje. Gre za evroligaški klub. Nisem še podpisala pogodbe, ker se še ne ve, kdo bo trener. Dokler to ne bo jasno, vse bolj stoji in upam, da se čim prej reši. Že kar nekaj časa to traja in gre zelo počasi, a nisem obremenjena, saj sem popolnoma osredotočena na reprezentanco. Ko bom dobila pogodbo, jo bom podpisala. Mislila sem, da me bo to bolj obremenjevalo in bom do podpisa nemirna, a sem res povsem sproščena in z mislimi pri evropskem prvenstvu."

Baričeva je bila leta 2012 kot prva Slovenka izbrana na naboru Lige WNBA. Tedaj jo je kot 20. izbrala Minnesota, a se za pot v ZDA še ni odločila. Stanje je v ženski košarki drugačno kot v moški. Med "običajno" sezono se najmočnejša košarka igra v Evropi, sezona pa se v WNBA-ju, kjer so tudi plače nižje kot v najboljših evropskih ali kitajskih klubih, začne maja. Čeprav je raven enaka kot v Evroligi oziroma morda še nižja, pa tudi pri organizatorki slovenske igre ostaja želja, da enkrat zaigra v tem tekmovanju: "Če primerjam s klubom, v kakršnem sem igrala zdaj, je raven v WNBA verjetno še precej nižja. Zagotovo imam željo zaigrati v tej ligi. V zadnji sezoni nisem imela velike minutaže in zato je težko iti tja in se pokazati. Zdaj, ko bom podpisala za malce slabši klub, kot je Jekaterinburg, mi bo veliko lažje. Igrala bom, verjamem, da imela neko dobro statistiko in tako bo lažje najti klub, ki mi bo ustrezal. Klub, ki me je izbral na naboru, mi preprosto ni. Po neki dobri sezoni bom našla normalnega delodajalca, izpolnila željo in se lahko tudi tam preizkusila."