Sicer pa Lenarčiča po morebitni potrditvi na vladi do komisarskega položaja čaka še predstavitev pred odborom za zadeve Evropske unije, čigar mnenje za vlado ni zavezujoče, in zaslišanje v evropskem parlamentu.

Predsednik SD-ja Dejan Židan je med obiskom v Mariboru dejal, da Lenarčič ne uživa njihove podpore. "Kandidat ni takšen, da bi užival našo podporo, kar se bo videlo na vseh glasovanjih," je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bodo v njihovi stranki podprli predlaganega kandidata za komisarja.

"Žal nam je, da na ta način predsednik vlade sporoča koalicijskim partnerjem, kaj je zanj partnerski dialog, kaj je spoštovanje koalicijskih partnerjev. Mi smo se pogovarjali v ponedeljek in takrat je povedal, da išče in razmišlja o zelo uglednem posamezniku. Tako je bilo govora, kakor da bo kandidat vsaj dr. Danilo Türk. Mi smo predlagali, da sledimo tudi temu, kar želi nova predsednica Evropske komisije, torej ženska kandidatka in moški kandidat. Dogovorjeni smo bili, da pogovori danes popoldne potekajo, doživeli pa smo to informacijo, ki je njegova odločitev," je pojasnil.

Že pred tem so v SD-ju komentirali odločitev predsednika vlade v pisnem sporočilu za javnost, v katerem so zapisali, da je odgovornost predsednika vlade, da skrbi za trdnost in zaupanje v koaliciji.

Sorodna novica Slovenski kandidat za evropskega komisarja je Lenarčič, SD nezadovoljen

V sporočilu so se obregnili tudi ob "politično trgovino", ki je spremljala izbor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. "Evropska unija pred novimi in veliki izzivi potrebuje vodstvo s široko demokratično legitimnostjo. Novo predsednico Evropske komisije spoštujemo, a to ne spreminja dejstva, da je njena kandidatura plod nesprejemljive politične trgovine za zaprtimi vrati. Šibka politična večina, ki je omogočila njeno izvolitev, sloni na skrajno desnih glasovih Orbana in Kaczynskega. Omenjene sile ne spoštujejo evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija in preseganje preživetih nacionalističnih miselnih in političnih okvirov," so zapisali v SD-ju. Dodali so, da je to po njihovem prepričanju resna napaka.

Zato so pričakovali, da bo "Slovenija ravnala drugače in za slovenskega komisarja izbrala osebo z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem, ob tem pa še s kompetencami, izkušnjami in ugledom v Sloveniji, v Evropski uniji in širše". Predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila, je za SD nesprejemljiv, so še dodali v stranki, v kateri sicer niso skrivali želje, da bi Slovenija za komisarsko mesto predlagala njihovo evropsko poslanko Tanjo Fajon. Šarec je sicer ob tem dejal, da si Tanje Fajon v komisiji ne predstavlja, potem ko je javno izrazila svojo nepodporo Ursuli von der Leyen.

Trček: Lenarčič ni politično in državniško ime
Poslanec Levice Franc Trček je po današnjem predlogu premierja Marjana Šarca, naj vlada za evropskega komisarja predlaga vodjo predstavništva pri EU-ju Janeza Lenarčiča, dejal, da gre za "pričakovan izbor glede na imena, ki so krožila". Vendar meni, da je Lenarčič "premalo politično in državniško ime za zahtevne čase, v katerih je EU".

Trček je dejal, da Lenarčiču ni mogoče očitati nestrokovnosti. "Težava je v tem, da mi ne naredimo ljudi za to zahtevno politično funkcijo," je poudaril. Po njegovih besedah sta bili pri morebitnih kandidatih za komisarje dve izbiri. "Ali gre za nekoga, ki birokracijo EU-ja pozna in je njen del ter dejansko ni politik, je birokrat," je pojasnil eno stran. Na drugi strani pa so po njegovih besedah diplomati, ki niso politiki. "Skratka, neki pričakovan izbor glede na imena, ki so krožila, in glede na napenjanje Šarca nasproti preostalim predlogom koalicije," je dodal.

Resor za širitev je premalo ambiciozen
Premier je kot enega od resorjev, ki bi zanimali Slovenijo, omenil širitev. Trček je ob tem spomnil na napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da širitve v naslednjih petih letih ne bo. "Obstaja cel niz drugih resorjev, ki bi bili bistveni," je dejal Trček in med drugim omenil energetskega ter resorje za mladino, socialo in kulturo. Resor za širitev je po njegovem mnenju nezahteven in neambiciozen. "Zdi se mi, da bi potrebovali več ambicioznosti, tudi tihe diplomacije v ozadju, za kakšen vsebinsko močnejši resor," je dodal. Meni, da se mora država vprašati, zakaj nismo zmožni v Evropsko komisijo predlagati "politično močnih, tudi zunaj prepoznavnih kandidatov", ob tem je dodal: "Veste, ker tudi naši fantje z desnice zunaj ne kotirajo ravno visoko."

SMC, DeSUS in SAB še ne komentirajo
Poleg podpore ministrov LMŠ-ja so za Lenarčičevo potrditev potrebni še glasovi štirih ministrov. Ali bodo to SMC-jevi, SAB-ovi ali DeSUS-ovi, je težko napovedati, saj vse tri stranke v sredo uradno še niso komentirale predloga premierja. Je pa vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša dejal, da osebno nima zadržkov pri tem, da bi DeSUS Lenarčiča podprl. Ocenil je, da pozna sistem in bi lahko bil primeren kandidat, toliko bolje pa je, če je neodvisen.

Deljena mnenja slovenskih evroposlancev
Različna so tudi stališča slovenskih evroposlancev. Poslanca liberalcev (RE/LMŠ) Lenarčiča podpirata. "Oba s kolegom Klemnom Grošljem podpirava in pozdravljava premierjev predlog izbire komisarskega kandidata," je dejala Irena Joveva (RE/LMŠ). Dodala je, da gre za nestrankarskega kandidata in zelo diplomatsko izkušenega človeka, ki pozna delovanje oziroma ustroj EU-ja. Na vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da bi se Slovenija odzvala pozivu novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predlagala še enega kandidata, je Joveva odgovorila, da Slovenija ni edina država, ki je predlagala enega kandidata.

"Nesprejemljivo je, da se Marjan Šarec pri oblikovanju predloga za komisarja odloča povsem samovoljno," je v odzivu poudarila Romana Tomc (EPP/SDS). Kot je dodala, bi v duhu njegovih izjav o sodelovanju in slovenskem interesu pričakovala, da se bo o tem posvetoval z zmagovalci evropskih volitev. Po njenih besedah je praksa, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večje možnosti izbire pomembnejših resorjev. "Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo," je bila ostra Tomčeva.

Milan Brglez (S&D/SD) pa je poudaril, da premierjev predlog glede na odzive očitno ni usklajen s koalicijskimi partnerji in širše s politiko. To je po njegovem mnenju najverjetneje slabo tako za državo kot za kandidata, ker je zaradi šibkosti Evropske komisije to trenutek, ko bi na tem mestu potrebovali čim močnejšo osebo, po možnosti z demokratično legitimacijo. "Torej morala bi biti poslana s soglasjem slovenske politike, v nasprotnem primeru se lahko ponovi scenarij iz leta 2014," je pojasnil.

Zahteva SD-ja po kandidatu z demokratično legitimnostjo je po Brglezovem mnenju upravičena, saj bi to prispevalo k legitimnosti delovanja EU-ja, po drugi strani pa bi omogočilo, da imamo močnega kandidata ali kandidatko in bi bilo zaželeno, da je glede tega slovenska politika ali vsaj koalicija usklajena.