Taka slovnica bo dvignila samozavest v jeziku te ranljive skupine, hkrati pa olajšala sodelovanje z gluhimi in naglušnimi v pedagoškem procesu, je poudaril jezikoslovec Matic Pavlič.

Za pripravo slovnice so se na zvezi odločili, ker gluhe in naglušne oz. kretalce zanimajo raba, struktura in značilnosti njihovega jezika, je na novinarski konferenci poudaril Pavlič. Kretalci bodo s pomočjo slovnice denimo lažje ločili med tistim, kar je naravno v tem jeziku, in tistim, kar je vpliv slovenščine, z njeno pomočjo bodo tudi znali razložiti značilnosti svojega jezika, predvsem pa bodo na svoj jezik bolj ponosni in bodo lažje prevzeli odgovornost za njegovo ohranjanje, je še dejal Pavlič.

Priprava videoslovnice je potekala v treh delih. Bistveni del je zajemal jezikoslovno izobraževanje skupine gluhih kretalcev za nadaljnje raziskovanje slovenskega znakovnega jezika, saj v času trajanja projekta niso mogli raziskati vseh pojavov tega jezika. V drugem delu je potekalo izpisovanje ugotovitev, ki so jih potem posneli in zajeli v 40 videoposnetkih, ki skupno trajajo šest ur. Tretji del pa je predstavljala uporaba v projektu pripravljenih gradiv na tečajih za gluhe kretalce in tudi slišeče, je postopek priprave slovnice opisal Pavlič.

Slovnico so posneli v slovenskem znakovnem jeziku, ker je ta namenjena primarno gluhim kretalcem, zato tudi videoposnetki tečejo v tišini in so opremljeni s podnapisi, je še razložil Pavlič in dodal, da je rezultat tega projekta šele začetek raziskovanja slovenskega znakovnega jezika.

"Poslanstvo naše organizacije je dolga leta bilo prepričevanje določevalcev, da je znakovni jezik sploh jezik. Upam, da smo s to publikacijo dokončno zaključili to poglavje," je opozoril sekretar zveze Matjaž Juhart. Pripravo slovnice so na zvezi začeli januarja lani, projekt pa sta sofinancirala ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Komuniciranje gluhih in naglušnih je bilo v preteklosti namreč zelo oteženo, znakovni jezik pa je bil še pred okoli 40 leti prepovedan, je poudaril predsednik zveze Mladen Veršič. "Borim se za to, da se znakovni jezik, ki je materni jezik gluhih in naglušnih, kot tak umesti tudi v ustavo," je poudaril in dodal, da so pobudo za umestitev znakovnega jezika v ustavo že dali, ustavna komisija je že dala zeleno luč, zdaj pa čakajo na začetek postopka. Kot je dejal, si prizadevajo tudi za umestitev izbirnega predmeta slovenski znakovni jezik v šolo za slišeče.