Višje sodišče ugotavlja, da so v notarskem zapisniku upniki, ki so glasovali za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, navedeni, a brez identifikacijskih podatkov, poleg tega pri vsakem od njih ni naveden skupni znesek njegove terjatve po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave ne način glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi.

Iz posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, ki ga je predložil dolžnik, niso razvidni pravni temelji njihovega nastanka. Pravni temelji terjatev niso določno opredeljeni, saj ni razvidno, za odkupe katerih terjatev gre, za katera posojila, sodbo, plačilni nalog in katere račune. Kot so pojasnili, je določna opredelitev pomembna zlasti v izvršilnih postopkih, v katerih mora sodišče presojati, ali za terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.

Pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave po ugotovitvah višjega sodišča niso bili izpolnjeni. Ker je prvostopenjsko sodišče potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi listin, katerih vsebina ni v skladu z zakonom, je materialno pravo zmotno uporabilo, je v sklepu zapisalo višje sodišče.

Okrožno sodišče je konec avgusta potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo nad družbo Electa Holding, ki je v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Upniki podjetja, med katerimi je Hypo Alpe Adria, naj bi po njej do konca 2021 prejeli petodstotno poplačilo terjatev.

Ta postopek je bil potrjen tudi za družbi Electa Inženiring in Electa Naložbe, skupni odpis dolgov vseh teh družb v višini okoli 29 milijonov evrov pa je sprožil buren odziv javnosti in politike. V DZ so se odvile številne razprave o nujnosti sprememb tovrstne zakonodaje, država in družba Rating pa sta kot upnici v primerih Electe Holdinga oz. Electe Inženiringa vložili pritožbo na sklep o potrditvi poenostavljene prisilke oz. tožbo na razveljavitev poenostavljene prisilke.