Po besedah klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj je dvig morske gladine za 10 centimetrov že prispeval k večji pogostosti poplav in nekoliko višji ravni poplavnih voda. Kot je dodala, moramo ravno na obalnih območjih popraviti prostorsko politiko.

Da se bo na pojav visokega plimovanja treba navaditi, je v petek v Izoli ocenil tudi obrambni minister Karl Erjavec, zato je po njegovem mnenju treba poiskati ustrezne rešitve, kako se temu zoperstaviti. Erjavec je pri tem omenil tudi, da bo obrambno ministrstvo v zvezi s pojavom visokega morja moralo predvideti posebna sredstva.

Obalne občine sicer na tem področju že ukrepajo. V Mestni občini Koper so že v preteklosti izvedli številne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti. Med drugim so zvišali obalni del za približno 60 centimetrov, skrbeli za vodotoke in hudournike ter izvedli druge manjše ukrepe, ki so pripomogli k temu, da jih zadnje izredno plimovanje ni toliko prizadelo.

Kot so napovedali, bodo tudi v prihodnje vse ukrepe, povezane z varovanjem pred podnebnimi spremembami, preverili oz. proučili v okviru hidrološko hidravličnih presoj, ki so sestavni del strokovnih podlag v postopku priprave občinskega prostorskega načrta. Poleg tega koprska občina redno vzdržuje in čisti večino vodotokov in hudournikov, za kar bi sicer morala skrbeti direkcija za vode oz. agencija za okolje, in tako onemogoča poplavljanje nižje ležečih območij občine.

Na piranski občini so priznali, da obalna področja njihove občine zaradi načina urbanizacije spadajo med bolj ogrožene, kar sicer velja za celotno regijo severovzhodnega Jadrana, kjer je poplavljanje nižje ležečih obalnih predelov pogosto.

"Sodeč po študijah bodo globalna povišanja srednje gladine morja prinesla v našem primeru pogostejša manjša poplavljanja in hkrati ob izjemnih plimovanjih večje posledice," so navedli. Manjša poplavljanja, pri katerih so zdaj poplavljeni deli starejših pomolov, deli cest, parkirišč in pešpoti, se bodo ob zvišani gladini pokazala kot vsakokratna poplavljanja pritličnih prostorov stavb, prometnejših delov cest, povečale se bodo tudi težave s kanalizacijskim omrežjem. Pogostost teh poplavljanj, do katerih zdaj v Piranu prihaja v povprečju osemkrat na leto, pa ne bo po tem scenariju več sprejemljiva in bo zahtevala večja arhitekturna prilagajanja na širšem obalnem okolju.

V izolski občini so poudarili, da je v zaključni fazi sprejemanja občinski prostorski načrt, ki ne predvideva novogradenj na poplavno ogroženih območjih oz. izrecno predvideva vsaj 25-metrski odmik od obale na območjih, ki niso pozidana in tistih, ki bodo spremenila namembnost iz industrijskih (Ladjedelnica, Delamaris, Avtokamp Jadranka) v javne površine, namenjene promenadi in sprehajalnim rekreacijskim programom, ki niso toliko občutljiva na poplave.

Ob tem so poudarili, da sta načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti v pristojnosti države ter da so potrebni državni preventivni ukrepi za zmanjševanje poplavne nevarnosti: "Dejstvo je, da obstoječih pozidanih površin v starem mestnem jedru ne moremo premakniti."

Prav zato bo dolgoročno treba čim prej začeti pogovore z državo o možnih ukrepih za zmanjševanje poplavne nevarnosti. Hkrati so v Izoli opozorili, da je občina, ko želi urejati grajeno obalo, tudi v smislu zaščite pred poplavami, dolžna državi plačati visoke stroške za ustanavljanje stavbne pravice na zemljiščih, ki so po zakonu državna: "Ko pa gre za vprašanje preventivnih ukrepov na področju poplav zaradi vplivov morja, pa država doslej, kolikor nam je znano, še ni pripravila ukrepov."

Država še ni predstavila ukrepov

Na omenjene težave sta ob robu petkove okrogle mize v organizaciji koprskega SD-ja opozorila tudi vodja urada za okolje in prostor na piranski občini Vesna Vičič in vodja urada za prostor in nepremičnine na Občini Izola Marko Starman.

"Mi bomo poplavne študije nedvomno še morali delati," je priznala Vičičeva. Ob tem je opozorila, da morje regulira in prostorsko načrtuje država, pri čemer občine nimajo pristojnosti, hkrati pa je država na občine v okviru izdelave občinskih prostorskih načrtov (OPN) prevalila izdelavo vodnih in še nekaterih drugih študij, "čeprav je jasno, da bi te strokovne podlage morale biti že narejene". Pri pripravi OPN-jev se bodo zato obalne občine borile, da razčistijo, kje je obalna linija.

Tudi Starman je ocenil, da gre pri vprašanju prostorskega načrtovanja v zvezi s poplavami primarno za odgovornost in nalogo države. Ne glede na načrtovan umik od morskega pasu pri prostorskem načrtovanju pa "imamo mestno jedro, imamo spomenik, ki ga pa ne moreš umakniti". Zato tu pričakujejo pametno politiko države tudi v zvezi z valobrani in drugimi oblikami zaščite pred vplivi morja.