V Izoli je dopoldne poplavilo Veliki trg v celoti in del Sončnega nabrežja, tu so tudi postavili protipoplavne ovire. Sicer pa je bilo plimovanje manj izrazito kot v torek zvečer in sredo zjutraj, je pojasnil namestnik poveljnika izolske civilne zaščite Denis Udovič. Tako voda ni dosegla objektov in posledično niso izvedli nobene intervencije s prečrpavanjem vode iz objektov.
V Piranu je kljub poplavljanju nekaterih območij v starem mestnem jedru jutro minilo brez ene same intervencije, je povedal poveljnik Civilne zaščite Piran Egon Štibilj in ocenil, da so bili ljudje na plimovanje dobro pripravljeni in so se samozaščitili. Prebivalstvu so razdelili kar 2.500 protipoplavnih vreč peska in še 700 napihljivih vreč.
Povišano plimovanje še v prihodnjih dneh
Agencija za okolje (Arso) navaja, da bo v prihodnjih dneh plimovanje morja še povišano in bo večkrat preseglo obalno črto in poplavljalo. Močneje bosta povišani tudi plimi v petek ponoči, do 1. ure zjutraj, in plima v noči na nedeljo. Ob tem lahko morje znova poplavi. Predvsem se bojijo, da bo ponoči svoje dal tudi dež. Po poročanju Televizije Slovenija naj bi dozdajšnja škoda po prvih ocenah povzročila okoli 3 milijone evrov.

Začetek plužne sezone na višjih območjih Gorenjske
Gre za območja, kjer zaradi nižjih temperatur dež običajno prej prehaja v sneg kot v drugih delih Slovenije. Tudi sicer ni redkost, da sneg zapade že pred predvidenim začetkom zimske sezone oziroma pred 15. novembrom, ko se uradno začneta izvajanje zimske službe in uporaba zimske opreme na vozilih, je pojasnil Pestotnik.
Za prehod nekaterih prelazov in vožnjo na nekaterih višje ležečih območjih, kjer pa so tega vajeni, sta bili tako tudi letos zimska oprema in zimska služba potrebni že prej. V sredo je na območju Rateč zapadlo nekaj več kot deset centimetrov snega. Kot je dejal Pestotnik, ob delu zimske službe težav na cestah sicer ni bilo, k temu pa je pripomoglo tudi to, da ni bilo hudega mraza. Za promet je zaprt prelaz Vršič, ki bo predvidoma ostal zaprt tudi še konec tedna, ko se obetajo nadaljnje padavine. Na cesti na Korenskem sedlu je obvezna uporaba verig na avstrijski strani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje