Sorodna novica Macron se je v duhu reforme odpovedal visoki predsedniški pokojnini

Okrog 40 baletnih plesalk, ki so jim z glasbeno spremljavo na pomoč priskočili glasbeniki iz Pariškega simfoničnega orkestra, je svoj 20-minutni nastop uprizorilo pred stotinami mimoidočih in demonstrantov. V ozadju so bili vidni transparenti s sloganom "kultura v nevarnosti".

Plesalci in plesalke pariške operne hiše imajo posebno pokojninsko shemo, katere korenine segajo v 17. stoletje. (Po smrti opernega ravnatelja Jean-Baptista Lullyja leta 1698 je kralj Ludvik XIV. njegovemu nasledniku naročil, naj Lullyjevi vdovi in otrokom odmeri dosmrtne pokojnine.) Med drugim so baletni ustvarjalci danes upravičeni do tega, da se ‒ s polno pokojnino ‒ upokojijo pri 42 letih, kar je približno 20 let prej kot povprečen Francoz.

Če bo predsednik Macron vpeljal napovedano reformo trenutnega zapletenega pokojninskega sistema, baletnikom grozi, da bodo vse dosedanje ugodnosti izgubili. Reforma predvideva ugodnosti za delavce, ki bodo v službi ostali vsaj do 64. leta, kar naj bi uravnovesilo pokojninski proračun.

Vpeljali naj bi enoten sistem na podlagi točk; minister za kulturo Franck Reister je za televizijo BFM TV posebej poudaril, da vlada ne namerava izvzeti nobene umetniške panoge. "Obstajal bo en sam sistem, univerzalen sistem, enak za vse."

Artritis, zlomi, kila
"Ples začnemo resno trenirati pri osmih letih. Ko smo v poznih najstniških letih, imamo že trajne poškodbe," je pojasnila Heloise Jocqueviel, ena od plesalk, ki so se udeležile protesta. "Ko dosežeš 42. leto, imaš težave z artritisom, kilo, zlomi zaradi obremenjenosti in v nekaterih primerih s kolki iz titana. Že do 42. leta je težko vzdrževati visoko stopnjo odličnosti, do 64. leta pa je to absolutno nemogoče."

41-letni plesalec Alex Carniato ima dober primer: "V Franciji imamo radi nogomet. Če bi kak zvezdniški nogometaš govoril, da bo pri 40 letih še vedno igral v nacionalni reprezentanci, bi se mu vsi smejali."

Stavki, ki v francoski prestolnici poteka že od 5. decembra, so se pridružili tudi drugi delavci iz javnega sektorja, denimo ansambel kultne državne ustanove Comedie Francaise. Odpadlo je že na ducate predstav.

Prometni kaos, ki je posledica stavke, je otežil potovanja v prazničnem času, nekatere šole so bile prisiljene zapreti vrata. Macron od svojega načrta ne odstopa, se pa njegova vlada na začetku januarja vrača za pogajalsko mizo s sindikati.

Pariška operna hiša je od začetka stavke zaradi neprodanih vstopnic izgubila že 8 milijonov evrov. "Pomembno je stopiti v bran kakovosti nacionalne operno-baletne institucije," je za tiskovno agencijo Reuters komentiral Jacques Peine, oče ene izmed zaposlenih. "Popolnoma jasno je, da po 42. letu ne morejo več plesati."

Včasih so bili oblastniki radi meceni umetnosti ...
Operni sistem pokojnin je po mnenju zgodovinarjev tudi oprijemljiv dokaz posebnega odnosa med francosko državo in kulturo ‒ odnosa, ki bi ga napovedane reforme lahko ogrozile. "V Franciji je od nekdaj obstajala povezava med oblastjo in kulturo ‒ pravzaprav sta neločljivi," je prepričan zgodovinar Vincent Giroud, avtor knjige o zgodovini francoske opere. "Ko se je opera prvič pojavila v Franciji, je bila že povezana z oblastmi. Zagotovila si je vladarjev blagoslov. Pravzaprav nikjer drugje ne boste našli take situacije."

Francija letno za Pariško opero odrine sto milijonov evrov, kar je polovica njenega proračuna. Za zdaj sicer ni bilo še nobenih groženj, da se bo ta številka zmanjšala ‒ plesalce in pevce skrbi predvsem, po kakšnem ključu bo izračunana njihova pokojnina. Številni umetniki seveda tudi nimajo rednih zaposlitev in občasna obdobja nedela bi jim lahko po novem točkovnem sistemu zelo škodovala.