"Če imate radi svoja življenja, ne boste ogrožali naših," je ameriški predsednik znova zagrozil Iranu, sicer pa uporabil spravljivejši ton: "ZDA so pripravljene skleniti mir z vsemi, ki si tega želijo."

ZDA bodo nemudoma uvedle nove sankcije proti Iranu, "dokler ne spremeni svojega obnašanja".

Trump je tudi ocenil posledice iranskega napada na dve ameriški oporišči v Iraku. "V napadu ni bilo ameriških ali iraških žrtev. Vsi vojaki so varni, na oporiščih je bila povzročena minimalna škoda," je povedal Trump. "Kot kaže, se Iran umika, zadeve se umirjajo," je ocenil ameriški predsednik.

Iranske oblasti so za domače medije sicer sporočile, da je v napadu umrlo 80 Američanov, še 200 naj bi jih bilo ranjenih.

Iran je oporišči napadel kot maščevanje za ameriški atentat na generala Kasema Solejmanija, vendar v iranskem napadu ni bilo smrtnih žrtev.

Trump je dejal, da bi morali Solejmanija "onemogočiti" že dolgo prej, saj naj bi bil odgovoren za nedavne napade na ameriške vojake v Iraku. Njegova "odstranitev" je po Trumpovih besedah močno sporočilo vsem potencialnim teroristom.

Trump je omenil, da imajo ZDA "velike, mogočne, natančne, smrtonosne in hitre rakete", vendar po njegovih besedah ZDA ne želijo uporabiti svoje vojaške moči, saj je "najmočnejše sredstvo ameriškega zastraševanja gospodarska moč".

Trump pozval k novemu jedrskemu sporazumu

Ameriški predsednik je poudaril, da mora Iran nehati razvijati "jedrsko orožje in podpirati terorizem". "Iran nikoli ne sme imeti jedrskega orožja," je Trump dejal na samem začetku govora in Evropo, Kitajsko ter Rusijo pozval k odstopu od trenutnega jedrskega sporazuma in sestavi novega.

"Iranu moramo dovoliti, da bo napredoval in izkoristil svoje ogromne potenciale. Miru na Bližnjem vzhodu ne bo, dokler bo Iran spodbujal nasilje," je obtožil Teheran, da je ustvaril pekel v Jemnu, Siriji, Libiji in Iraku. Zato bodo ZDA pozvale zavezništvo Nata, naj se intenzivneje vključi na Bližnji vzhod, o čemer se je po telefonu že pogovarjal z generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom.

Trump je za stopnjevanje napetosti okrivil nekdanjo ameriško administracijo predsednika Baracka Obame. "Rakete, ki so bile izstreljene sinoči, so bile plačane z denarjem, ki ga je omogočila prejšnja vlada," je dejal Trump. Izjava se je nanašala na 150 milijard desetletja zamrznjenega iranskega denarja v ZDA, od tega 1,5 milijarde v gotovini. Gre za iranski denar, ki so ga ZDA zaplenile po islamistični revoluciji in krizi z ameriškimi talci v Teheranu.

Več držav obsodilo iranski napad

Sorodna novica Trump: Dokler bom predsednik ZDA, ne bom dovolil, da bo imel Iran jedrsko orožje

Več držav je danes obsodilo iranski raketni napad na letalski oporišči v Iraku, pa čeprav je šlo za maščevanje za atentat na generala Solejmanija, v katerem ni umrl nihče.

Iran trdi, da so napad izvedli v samoobrambi, pri čemer so ga upravičevali z 51. členom ustanovne listine Združenih narodov.

Nemška vlada je zavrnila iransko agresijo in pozvala k umiritvi razmer. Uporabiti namerava "vse kanale za umiritev razmer", ta poziv pa velja predvsem za Teheran. "Zdaj bo odločilnega pomena, da se razmere ne zaostrujejo še bolj," je poudarila nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer.

Zahtevali bodo, da se 13 osrednjih držav v mednarodni koaliciji v boju proti Islamski državi čim prej sestane in posvetuje o nadaljnjih korakih. Ministrica je še potrdila, da v napadu ni bil ranjen noben nemški vojak, vlada pa še razmišlja o tem, ali bi del enot umaknili tudi iz Erbila, ki so jih že umaknili iz oporišča v Tadžiju.

Johnson podprl jedrski sporazum iz leta 2015

Obsodbe napada so prišle tudi iz Londona. "Obsojamo napade na iraški vojaški oporišči, ki gostita koalicijo ‒ tudi britanske sile," je dejal britanski zunanji minister Dominic Raab.

Britanski premier Boris Johnson je pozneje pozval Iran, naj ne ponovi raketnih napadov, ampak naj nujno zmanjša napetosti. Britanski premier je sicer dejal, da je jedrski sporazum iz leta 2015 še zmeraj najboljši način za ustavitev iranskega razvoja jedrskega orožja.

Pariz ni obsodil iranskih napadov, vendar je pozval k zadržanosti. "Francija ostaja odločena, da deluje za zmanjševanje napetosti in je v stiku z vsemi stranmi, da spodbuja zadržanost in odgovornost," je dodal zunanji minister Jean-Yves Le Drian.

Vse omenjene države so tudi sporočile, da v napadih njihovi vojaki niso bili ranjeni.

Evropska unija išče prostor za dialog

Evropska unija je medtem označila raketne napade za jasno zaostritev konfrontacije. "Zadnji raketni napadi na letalski oporišči v Iraku, ki jih uporabljajo ameriške in koalicijske sile, med njimi evropske, so nov primer zaostrovanja in krepitev konfrontacije," je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je pozvala h končanju nasilja. "Uporaba orožja se mora končati in oblikovati prostor za dialog," je dejala po izrednem zasedanju o krizi glede Irana.

Rusija, Turčija in Kitajska ne želijo zaostrovanja

Predsednika Turčije in Rusije Recep Tayyip Erdogan in Vladimir Putin sta po srečanju v Carigradu skupaj pozvala k zadržanosti. "Verjamemo, da izmenjava napadov in uporaba sile kateri koli strani ne pripomore k iskanju rešitev za kompleksne probleme na Bližnjem vzhodu," sta sporočila v skupni pisni izjavi.

Tudi Kitajska je pozvala v umiritvi razmer. "Nikomur ni v interesu zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu," so sporočili z zunanjega ministrstva in pozvali k dialogu.

Iz Kanade so medtem sporočili, da so vsi njihovi vojaki na varnem. Obrambni minister Harjit Sajjan je tvitnil, da spremljajo razmere in da bodo še naprej z vsemi ukrepi zagotavljali varnost svojih pripadnikov. Nekaj od okoli 500 vojakov nameravajo sicer premestiti v Kuvajt.

Madžarska je sporočila, da so njihovi vojaki, ki se borijo na strani mednarodne koalicije, na varnem.

Razmere pozorno spremljajo tudi druge države, ki sodelujejo pri mednarodni koaliciji v boju proti Islamski državi pod vodstvom ZDA. Več držav za zdaj ne razmišlja o umiku svojih vojakov, med njimi Francoska in Poljska.