Voditeljica Ana Jurc, ki je prebedela noč ob sprotnem komentiranju podelitve oskarjev, je tudi v dopoldne nadaljevala z analizo podelitve slovitih nagrad Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Seveda jo je najprej zanimalo, kako sta sogovornika doživela zgodovinsko prelomne oskarjevske trenutke, torej to, da je film Parazit kot prvi mednarodni film v zgodovini osvojil obe najbolj cenjeni nagradi 92. podelitve, kipca za najboljši film in najboljšo režijo.
Špela Čadež je povedala, da absolutno ni pričakovala, da bi lahko glavno nagrado dobil film v korejščini, kaj to pomeni, pa bodo pokazala prihodnja leta. Tudi Harb je pričakoval dosti bolj varno in nekontroverzno izbiro, zdelo se mu je, da bo najboljši film postal film 1917, ki je tehnično dovršen. Prepričan je tudi, da oskarji ostajajo ameriške nagrade in da je angleški jezik ključni deležnik oskarjevstva.
V Akademiji so letos uvedli spremembo v poimenovanju, kategorijo najboljšega tujejezičnega filma so posodobili v mednarodnega. Preimenovanje je po Harbovih besedah še najpomembnejše za afriško kinematografijo. Veliko filmov v afriških državah ustvarjajo v angleščini, pa za njih doslej niso mogli biti nominirani.
Špela Čadež je leta 2018 prva in edina Slovenka postala članica Akademije za filmsko umetnost in znanost. Lani je tako lahko prvič glasovala za svoje oskarjevske favorite. Voditeljico je zanimalo, kakšen je postopek, prek katerega glasovanje poteka. Filme izbirajo tako, da vsak glasuje ne za en film, temveč vse nominirance razvrsti na lestvico od ena do deset. Povedala je, da je zmagal njen favorit, torej tisti, ki je bil na njeni lestvici na prvem mestu. Pojasnila je, da je bilo letos manj časa za ogled filmov, ker se je podelitev odvila prej kot običajno. To v praksi pomeni, da glasovanje poteka na zaupanje mnenjem o filmih, ki gredo "od ust so ust", saj si je skorajda nemogoče ogledati prav vse.
Filmarka in animatorka doživlja oskarje kot nagrado, ki je globalna in dobi veliko pozornosti pri medijih, zato bi si želela, da bi bili še bolj raznoliki. Še posebno veliko bi ji pomenilo, če bi med najboljše filme spustili kakšnega iz njenega žanra, animiranega filma. Med letošnjimi, ki bi si zaslužili nominacijo v lestvici najboljših, je izpostavila francoski celovečerec I lost my body Jérémyja Clapina.
Svet igrač 4: najdražja reklama za igrače
Za najboljši animiranci celovečerec je sicer včeraj na oskarjih slavil film Svet igrač 4, ki ga Čadeževa opisuje kot najdražjo reklamo za igrače. Ta po njenem mnenju kaže na to, kako je animirani film še danes sprejet le za otroško občinstvo. Opozorila je na milijone dolarjev, ki gredo v promocijske kampanje za oskarjevske filme, ki pa si jih večinoma neodvisni filmi ne morejo privoščiti.
Kaj pa je kljub promocijskim milijonom spodneslo Irca Martina Scoreseseja? Ana Jurc je med morebitnimi razlogi naštela možnost, da je bil žrtev tega, da je nastal v produkciji Netflixa, ali pa je nenagrajenost davek tega, da je film predolg, in da učinki pomlajevanja niso prepričali gledalcev. Problem je bil v filmu, ne v Netflixu, sta se strinjala oba sogovornika. Harb meni, da bi bil film primernejši za TV-serijo, obenem pa je komentiral, da je predvsem Scoresese posnel že boljše filme.
Dotaknili so se tudi razvpite oskarjevske tematike ‒ političnega angažmaja podelitve. Večer se je že drugič zapored odvil v znamenju "manjkajočega" uvodnega nagovora in odsotnosti povezovalca. Družbena kritika je bila tako prepuščena podeljevalcem, je opozorila Ana Jurc. Omenila je zahvalni govor Brada Pitta, ki je spregovoril o postopku odstavitve, in Natalie Portman, ki je imela na obleki izvezena imena režiserk, ki so jih v nominacijah prezrli. Je podelitev oskarjev dobra platforma za tovrstna sporočila? "Oskarji od nekdaj odpirajo zgolj teme, s katerimi se že vsi strinjamo," je poudaril Harb.
Ne verjame, da lahko podelitev kaj bistveno spremeni. Prihodnje leto, kot pravi Harb, znova ne bo nominiranih nič žensk, tako za režijo kot za scenarij, tudi med igralci bo znova le malo temnopoltih in azijskih ustvarjalcev.
Igra z veliko začetnico
V MMCanalizi so se posvetili tudi zmagovalcem v kategorijah najboljših igralcev. Ana Jurc prepoznava, da zlate kipce najraje podeljujejo "igri z veliko začetnico", velikim fizičnim transformacijam. Špela Čadež pojasnjuje, da je težko izbrati najbolj subtilnega, najpreprosteje si je zapomniti najgrotesknejšo, najbolj ekspresivno vlogo, pravi.
Za konec so pozornost namenili še duhu časa, in ozračju, o katerih priča deveterica nominirancev za najboljši film. Letos so bile to "pripovedi, izrazito nezainteresirane za zgodbe žensk", kar vidi voditeljica kot simptomatičnost. Poleg tega je dobila občutek, da je večina filmov usmerjena k vračanju v preteklost. "Kaj nam sporočajo, razen prebliska genialnosti z glavno nagrado?" jo je zanimalo. Za Špelo Čadež je bil poudarek ta, da je bil skoraj vsak film ustvarjen po resničnih dogodkih, medtem ko je bil lani skoraj vsak odmev gibanja #jaztudi. Med letošnjimi je lansko tematiko postrgal le še film One so bombe. Zdi se ji, da je bilo leto moških filmov, avtomobilčkov, pušk.
Oba sogovornika sta poudarila, da filmi vedno sledijo določenim trendom. Čadeževa bi si želela malo več neodvisnosti od tega. Harb je vendarle našel optimistično noto ‒ po njegovem mnenju je tematika, ki letos prežema kar nekaj filmov (Joker, Nož v hrbet, Parazit, Čas deklištva), razredni boj. Prepričan je, da je ta tema stopila ospredje naravno, ne zaradi trendovstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje