Putin je januarja povzročil politični pretres, ko je predlagal prenovo ruske ustave. Ustavne spremembe predvidevajo večje pristojnosti ruskega parlamenta in omejitev predsednikovanja na dva mandata.

67-letni ruski predsednik je na čelu Rusije skupno že 20 let, trenutno pa služi drugi zaporedni mandat, zato je napoved marsikoga presenetila. Sprožila so se ugibanja o njegovih načrtih za ohranjanje na oblasti, ali se predsednik morda umika oziroma kateri položaj bi lahko zavzel v prihodnosti.

Ugibanja so se po poročanju Guardiana razrešila v treh urah današnjega parlamentarnega zasedanja. Na začetku je poslanka Putinove stranke Valentina Tereškova vložila predlog ustavnega dopolnila, ki izničuje doslej odslužene mandate, kar bi Putinu leta 2024 omogočili ponovno kandidaturo. Ustavno dopolnilo zadeva le dva živeča Rusa – poleg Putina še donedavnega premierja Dmitrija Medvedjeva.

Putin: Stabilnost mora biti prioriteta

Nato je za besedo zaprosil tudi predsednik Putin in sporočil, da podpira predlog. "Načeloma je ta možnost mogoča, toda pod enim pogojem – če ustavno sodišče izda uradno odločitev, da takšna sprememba ne bi bila v nasprotju z načeli in glavnimi določbami ustave," je dejal ruski predsednik, ki mu trenutna ustava zaradi dveh zaporednih mandatov onemogoča vnovično kandidaturo leta 2024.

"V razmerah, ko država doživlja takšne pretrese in težave, je seveda stabilnost še pomembnejša in mora biti prednostna naloga," je dejal Putin in poudaril, da Rusija še vedno okreva od razpada Sovjetske zveze leta 1991.

Predlog ustavnega dopolnila je bil presenečenje za rusko dumo, a so ga poslanci skupaj s predlogom spremembe ustave hitro potrdili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prenova ustava aprila na referendum

Če bo ustavno sodišče podalo svoj blagoslov in če bodo državljani Rusije aprila spremembe ustave podprli na referendumu, bi 67-letni Putin lahko odslužil še dva šestletna mandata. V tem primeru bi na oblasti ostal do leta 2036.

Putin je obsežne reforme ustave predlagal sredi januarja, z njimi naj bi povečali pristojnosti parlamenta in drugih institucij, okrepila bi se tudi vloga predsednika. Takoj za tem je odstopila vlada pod vodstvom Dmitrija Medvedjeva, že naslednji dan pa je parlament potrdil novo vlado pod vodstvom Mihaila Mišustina. Putin je doslej vztrajno zavračal namige, da si tlakuje pot za ohranitev oblasti po izteku četrtega mandata.

Navalni: Putin na poti, da postane dosmrtni predsednik

Predlog ustavnih sprememb sicer tudi predvideva, da bi moral predsedniški kandidat živeti v Rusiji najmanj zadnjih 25 let, medtem ko je doslej veljalo, da mora v Rusiji živeti deset let. S to reformo bi onemogočil nekaterim opozicijskim politikom, med njimi Alekseju Navalnemu, da bi v kratkem lahko kandidirali za predsednika.

Navalni je po glasovanju v dumi tvitnil, da je Putin zdaj na poti, da postane dosmrtni predsednik. Njegov zaveznik Ivan Ždanov je potezo opisal kot ustavni udar.

Nova ustava: Rusija nad mednarodnimi sodišči

Med predlogi je tudi, da je ruska ustava nad kakršnimi koli odločitvami mednarodnih sodišč. Če torej sodbe ne bodo v skladu z rusko ustavo, jih ne bodo upoštevali. S tem bi zadali udarec tudi Evropskemu sodišču za človekove pravice, na katero se obračajo številni Rusi.