Profesor medicine iz univerze Maryland Mohammad M. Sajadi je pred dnevi s kolegi objavil raziskavo, ki povezuje vremenske razmere in kraje z visoko nalezljivostjo novega koronavirusa. Raziskovalci so opazili, da kraje z visoko nalezljivostjo povezujejo zelo podobne geografske in vremenske razmere.

Opomba: Na fotografiji je prikazana povprečna temperatura na višini 1000hPa ploskve, ki ustreza približno 100 m nadmorske višine.

Avtorji so obkrožili kraje z največjo nalezljivostjo na dan 5. marca. Ugotovili so, da imajo označena območja kar nekaj skupnih točk tako pri zemljepisni širini, temperaturi in vlagi.

Opombi:
- T je temperatura (v Celzijih)
- vlaga (v odstotkih)

Na podlagi tega predvidevajo, katera mesta bi bila lahko v prihodnje izpostavljena večji nalezljivosti, v poročilu so navedli London, Manchester, Berlin, Prago, Hamburg, Vancouver, New York, Varšavo, Glasgow, Kijev in St. Louis.

Sorodna novica WHO: Evropa je postala svetovno žarišče pandemije koronavirusa

Do zdaj veliko presenečenj
A kako se bo novi koronavirus v resnici širil, je ta hip nemogoče napovedati. Znanstvenike je namreč presenetil na več področjih, tako v stopnji smrtnosti kot hitrosti in načinih širjenja. Daleč največ okužb je bilo res v krajih, kjer je bila zima, ki štafetno palico počasi predaja pomladi. A tudi v krajih s poletjem niso imuni na novi koronavirus.

Poletje v Avstraliji
V Avstraliji imajo še poletje, povprečna temperatura je še vedno višja od 20 stopinj Celzija, a tudi tam spodaj se je začela rast števila okuženih. V petek je bilo tam novookuženih 43 ljudi (med njimi je tudi minister za notranje zadeve Peter Dutton), skupna številka se je povzpela na 199. Tamkajšnje oblasti so že začele opozarjati na nevarnost hitre rasti, odpovedana je bila vrsta dogodkov (med drugim tudi prva dirka sezone v formuli ena).

Sorodna novica Trump v ZDA razglasil izredne razmere

Lipsitch: Pri SARS-u so bili ključni ukrepi
Profesor epidemiologije na univerzi Harvard Marc Lipsitch se je tako odzval na razmišljanje ameriškega predsednika in številnih drugih, ki svoje prepričanje utemeljujejo tudi na primeru SARS-a leta 2003. "Omenjeno širjenje se takrat ni končalo zaradi toplejšega vremena, to je mit. Virus je bil ustavljen predvsem zaradi zdravstvenih intervencij na Kitajskem, Hongkongu, Vietnamu, Tajskem, Kanadi in drugje. Takrat so okužene izolirali, enako je veljalo za njihove stike, socialno druženje je bilo omejeno. To je delovalo tudi zato, ker so okuženi močno zboleli, zato so bili hitro v karanteni, niso veliko prispevali k širjenju virusa," je profesor zapisal na univerzitetni strani.

Okolje ima pomemben vpliv ...
Lipsitch je prepričan, da v resnici na hitrost širjenja virusov (na splošno) vpliva več dejavnikov, vreme in podnebje je gotovo med temi. Za sezonsko gripo velja spoznanje o pozitivnem vplivu toplega vremena na zmanjšanje hitrosti širjenja, a hkrati opozarja, da obstaja preprosto premalo zanesljivih raziskav, ki bi potegnila jasno vzporednico med gripo in novim koronavirusom.

Sorodna novica "Novi koronavirus se lahko primerja z večjimi epidemijami v preteklosti"

... a dejavnikov je še več
Pri prenašanju virusov so pomembni vsaj še trije dejavniki, med katerimi je gotovo pomembno človeško obnašanje. Ljudje se pozimi precej več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer kroženje zraka ni idealno urejeno, vsak človek ima na voljo manj osebnega prostora kot to velja za poletje, ko smo lahko več na prostem. Naslednji pomemben vidik (ki se v resnici spet navezuje na vreme) je imunski sistem. Lipsitch v istem zapisu namreč našteva nekatere raziskave, ki kažejo, da človeški imunski sistem pozimi oslabi do te mere, da je bolj ranljiv za okužbe kot poleti. Pomembna pa je tudi nalezljivost, zdi se, da je bil ta dejavnik pri novem koronavirusu še najbolj podcenjen.

Potrebne bodo nove raziskave
"Vse to me vodi k zaključku, da se novi virusi lahko tako širijo tudi v času, ko v teoriji za to ni primerna sezona," je razmišljanje sklenil Lipsitch. Največji problem je torej, da je virus SARS-CoV-2 povsem nov virus in znanstveniki potrebujejo nove raziskave, ki bi lahko natančneje napovedale njegov razvoj in šibke točke.