"Družine, ki so se morda zaradi izgube dohodka ali že do zdaj nizkega dohodka znašle v stiski, prosim, da se obrnejo na center za socialno delo, kjer je mogoče zaprositi za izredno socialno pomoč," je v izjavi za medije na daljavo na vprašanje o velikih družinah odgovoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. V to pomoč bo vključen tudi dodatek za izgubljen brezplačen obrok v šolah, je dodal.

Velikim družinam bo aprila po uradni dolžnosti izplačan tudi dodatek za veliko družino. Tako Cigler Kralj ocenjuje, da je socialno varstvo za družine tudi v času epidemije novega koronavirusa ustrezno zagotovljeno. V pripravi protikoronskega zakonskega svežnja pa vlada išče tudi možnosti za pomoč še drugim upravičencem.

Samodejno podaljševanje pravic

Sicer je zatrdil, da je delo zaposlenih na centrih za socialno delo organizirano tako, da bodo "vse pravice pravočasno zagotovljene in izvajane". Tiste pravice, ki bodo zapadle v marcu, se bodo samodejno podaljšale. Vsekakor pa krizna pomoč ne bo odvisna od trenutne upravičenosti in ne bo vplivala na prihodnjo upravičenost, je zatrdil.

V primeru čakanja na delo je Cigler Kralj znova pojasnil, da delavcu pripada 80 odstotkov neto plače. Država bo v takem primeru pokrila vse prispevke in celotno 80-odstotno nadomestilo plače. "Izvedbeno bomo to naredili tako, da bo za podjetja najmanj stresno, najmanj birokratsko in najpreprosteje," je poudaril. Dodal je, da podrobnosti tega, kako bo ukrep deloval v praksi, sodelavci še pripravljajo.

Poudaril je tudi, da bo za samozaposlene, ki nimajo zaposlenih, država pokrila prispevke in 70 odstotkov minimalne plače – ta se giblje okoli 470 ali 490 evrov. Skupaj bo torej krizna pomoč za te samozaposlene dosegla skoraj 900 evrov na mesec.

Glede popoldanskih espejev in študentov, ki živijo v zasebnih nastanitvah, pa je poudaril, da "v postopku priprave ukrepov iščemo rešitve", o podrobnostih pa še ni mogel govoriti.

Tudi občine od države pričakujejo določeno pomoč in ukrepe

Državne ukrepe za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa pričakujejo tudi občine. Pričakujejo, da jim bo država pomagala pri povečanih stroških, med katerimi je plačilo vzgojiteljev. Hkrati pa upajo, da država ne bo ustavila naložb in da se bodo tudi pravila glede črpanja evropskih sredstev zrahljala.

Jeseniški župan Blaž Račič je v torek prek Združenja občin Slovenije (ZOS) na vlado naslovil poziv s konkretnimi predlogi ukrepov, ki se navezujejo na delovanje lokalne skupnosti in ki bi jih vlada lahko vključila v interventni zakon. Med drugim je predlagal oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za samostojne podjetnike, mikropodjetja in majhna podjetja oziroma da se to plačilo zagotovi iz državnega proračuna.
Glede stroškov občin Račič predlaga zagotovitev nadomestila iz državnega proračuna za čakanje na delo doma na področju knjižnične dejavnosti in predšolske vzgoje.

Na to problematiko je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo opozoril tudi predsednik ZOS-a in pivški župan Robert Smrdelj. Kot je pojasnil, bodo občine s plačilom imele veliko večje stroške kot sicer, saj bodo starši oproščeni plačila vrtca.

"Glede na to, da smo že zdaj imeli povprečnino do konca stisnjeno, bo to resna težava," je poudaril Smrdelj in dodal, da bodo imele občine dodatne stroške tudi, če bodo sprejemale kakšne socialne ukrepe za pomoč občanom ali kakšne druge ukrepe za premostitev posledic epidemije. Hkrati rastejo stroški občin zaradi delovanja civilne zaščite. Ker so občine pri svojih dohodkih in zadolževanju omejene, Smrdelj upa, da se bodo lahko dogovorili, da bi te stroške krila države.

Kako izpeljati že zastavljene investicije

Sicer pa tako Smrdelj kot Račič pozdravljata dozdajšnje ukrepe države za pomoč gospodarstvu in ljudem. "V tej situaciji je treba imeti predvsem enoten pristop po celotni državi, da se ohrani gospodarska dejavnost v čim večji agilnosti, da bodo po koncu koronakrize zadeve lahko čim bolj normalno tekle dalje," je dejal Smrdelj in izrazil podporo vladi, da se s tem resno ukvarja.

Lahko bi se pokazale težave na področju investicij, ki bi se lahko zaradi prekinitve del v času epidemije podražile oziroma bi se pojavile pogodbene kazni. Račič je zato vladi predlagal razmislek o tem, kako naj občine oziroma investitorji ukrepajo v takšnih primerih, da ne bi bili oškodovani niti investitorji niti izvajalci.

Račič je sodelavcem v občinski upravi naročil, naj pregledajo, katere težave bi se še lahko pojavile, in prosil, da predvidijo mogoče ukrepe. "O tem se bomo v prihodnjih dneh še pogovarjali in ob tem se nadejamo tudi pomoči oziroma razumevanja države," je povedal Račič in dodal, da bo verjetno treba stopiti skupaj in pripraviti skupne ukrepe, da se ne bi podvajali in da ne bi koga spregledali.

Tako Račič kot Smrdelj sta pozvala tudi k nujnemu nadaljevanju državnih projektov. "Vlada nikakor ne sme dovoliti, da se nam ponovi gospodarska kriza, ko so bile zaradi strogih varčevalnih ukrepov ustavljene vse velike investicije, ki so po vseh ekonomskih teorijah edino gonilo razvoja v vsaki državi, ki se srečuje z gospodarsko krizo," je poudaril Račič.

Tu je tudi vprašanje projektov, ki so vezani na evropska in druga nepovratna sredstva, za črpanje katerih veljajo strogi časovni roki in drugi pogoji. Smrdelj meni, da je to morda priložnost, da se nekoliko poenostavijo postopki in razrahljajo strogi pogoji za črpanje sredstev. Tako bi se lahko sprostili novi potenciali. "Sicer bomo v birokratskem kriznem krču in se ne bomo znali premakniti," je ocenil.

"To ni stvar interventnih zakonov znotraj krize, ampak takoj po krizi bo treba te potenciale sprostiti, da lahko normalno zadihamo," je dejal Smrdelj. Ključno se mu zdi, da se zdaj hitro sprejemajo interventni ukrepi, ki jih lahko potem s skupnimi močmi dodelajo in domislijo. Pri tem bo svoje predloge dajal tudi ZOS. Predloge vladi pa, kot so potrdili za Slovensko tiskovno agencijo, pripravljajo tudi v Skupnosti občin Slovenije.

Sindikat kmetov za popravke

Sindikat kmetov Slovenije je danes vlado pozval k razmisleku o enakopravnosti predlaganih ukrepov, ki jih je pripravila za kmetijski sektor. Ker v skupini za pripravo protikoronskih ukrepov ni predstavnika agrarnih ekonomistov, pozivajo, naj jo dopolni agrarni ekonomist Stane Kavčič.

Vlado pozivajo k takojšnji proučitvi ukrepa neosemenjevanja plemenskih živali. To naj se začne izvajati, sicer bo sledila velika motnja v reprodukcijskem ciklu. Ob tem pa je treba poskrbeti za ustrezno zaščito izvajalcev, so dodali.

Ker se turistične kmetije, ki imajo prepoved delovanja, obravnava tako kot preostale gospodarske družbe in samostojne podjetnike v gostinskem sektorju, naj bodo enake obravnave deležne tudi kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi in jih zaradi izbruha epidemije ne morejo opravljati, so pozvali.

Odkup živali se je močno zmanjšal

Ob zniževanju po njihovem mnenju že tako nizkih odkupnih cen kmetijskih pridelkov in živali predlagajo, naj se prizadetim kmetom podeli sorazmerno finančno pomoč. Opozorili so sicer, da se te že znižujejo, da odkupne cene živine že lani niso pokrivale proizvodnih stroškov in da se je odkup živali zdaj močno zmanjšal.

"Obveščamo tudi, da Ljubljanske mlekarne že znižujejo odkupne cene mleka," so poudarili. Če gibanje maloprodajnih cen temu ne bo sledilo, se preostali deležniki v verigi okoriščajo na račun kmetov. Če se bo to nadaljevalo, so vlado pozvali k razmisleku o pomoči živilskopredelovalni industriji in trgovini.

V sindikatu kmetov ob tem za vse kmete, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti ali opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, zahtevajo enake ukrepe, kot so predlagani za preostale samozaposlene, so še zapisali.

KGZS pozdravlja zastavljene ukrepe

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) zastavljene smernice ukrepov podobno pozdravljajo, a hkrati opozarjajo na pomanjkljivosti. Zastavljeni ukrepi po njihovem mnenju ne upoštevajo kritične situacije za obstoj posameznih področij znotraj kmetijstva.

"Tako se turistične kmetije soočajo s popolno ustavitvijo dejavnosti in odpovedanimi rezervacijami. Prav tako se je ustavila prodaja kmetijskih pridelkov in živali, kljub splošnemu prepričanju, da trg hrane ne more biti prizadet," je sporočil predsednik KGZS-ja Cvetko Zupančič.

Na KGZS-ju med drugim pričakujejo, da se bo nabor ukrepov razširil in omogočil nemoteno delovanje kmetij in izvajanje kmetijske dejavnosti tudi v razmerah izpada dohodka. Poudarjajo, da bi nabor ukrepov moral zajemati odpis prispevkov, omogočiti mesečni temeljni dohodek, odložitev plačila akontacije dohodnine, odpis dela katastrskega dohodka, zvišanje stopnje vračila trošarine za pogonska goriva za kmetijsko mehanizacijo in zagotavljanje nemotene oskrbe z repromaterialom za kmetijsko pridelavo.

"Dejstvo je, da so posamezne panoge kmetijstva, kot so vinogradništvo in vinarstvo ter turistična dejavnost na kmetijah, trenutno v izjemno težkem položaju. Prav tako vsakodnevno prihajajo informacije o težavah v drugih panogah," je poudaril Zupančič. Poudaril je še, da kmetijske pridelave brez sezonske delovne sile ni mogoče izvajati.

Zbornica obenem opozarja na nujnost priprave dolgoročnih ukrepov, ki bodo slovenskemu kmetijstvu omogočili prebroditev vsesplošne finančne krize, ki se nakazuje in bo v prihodnje zagotovo prizadela tudi kmetijski sektor.

Pivčeva ne vidi razlogov za nezadovoljstvo kmetov

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ne vidi razlogov za nezadovoljstvo kmetijske zbornice in sindikata, ki sta javno opozorila na po njunem mnenju pomanjkljive protikrizne ukrepe zaradi novega koronavirusa. "Pripravili smo čisto prve predloge ukrepov, ki jih želimo umestiti v interventni zakon, s katerim bomo odpravljali vse posledice, ki bodo nastale zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19," je dejala Pivčeva.

Ukrepe so pripravili tudi za tiste dele kmetijskega sektorja, kjer bo prišlo do izpada delovanja ali prihodkov. "Glede na to, da je bil kmetijski sektor izvzet iz večine odredb, s katerimi se prepoveduje opravljanje prodaje blaga, pa so ukrepi nekoliko prilagojeni temu, da sektor vendar deluje," je povedala.

Z ukrepi, ki so jih pripravili, so predvideli odpravljanje vseh morebitnih motenj, ki bodo nastale v delovanju trga; gre za ukrepe finančnih pomoči, odpisa in odloga prispevkov in finančne podpore nosilcem kmetijskih gospodarstev, če se zgodi izpad dohodka. "Kakršne koli cenovne motnje bi odpravljali z nadomestili," je poudarila Pivčeva.

Pojasnila je tudi, da so ključne deležnike s področja kmetijstva pozvali, naj predlagajo dopolnitve ali morebitne nove ukrepe. "Predstavili smo zgolj izhodišča, ki jih želimo oblikovati in postaviti v končno obliko ter v obravnavi na vladi in v DZ-ju čim prej sprejeti," je pojasnila. Trenutno po njenem mnenju ni nobene potrebe za odzive, da kdor koli ni bil vključen, saj je zdaj čas za usklajevanje in sprejemanje kompromisov.

Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.