Po cerkvah so danes brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana tudi pasijon. Za bogoslužja tega dne je značilno čaščenje križa kot znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Med obredom hostijo, ki simbolizira Jezusa, simbolno postavijo v grob, ki ga nato obiskujejo verniki.

Sorodna novica Predstavniki verskih skupnosti vernike pozivajo, naj ostanejo doma

Obred velikega petka je popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil papež Frančišek, zvečer pa v isti baziliki molil še križev pot. Običajno ga moli v rimskem Koloseju, a je letos dogajanje zaradi epidemije koronavirusa prestavljeno v rimsko baziliko. Vsi obredi v njej bodo potekali brez navzočnosti vernikov.

Tudi v Sloveniji so vsa bogoslužja potekala brez neposredne navzočnosti vernikov. Škofje so bogoslužje velikega petka opravili ob 18. uri v svojih stolnicah, enako tudi duhovniki v svojih župnijah. Škofje so ob tem župnikom priporočili, naj, če le imajo možnost, poskrbijo za prenos bogoslužja na spletu.

V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Tega je v evangeličanski cerkvi v Mariboru vodil evangeličanski škof Leon Novak, prenašala pa ga je tudi Televizija Slovenija.

Novak je opomnil na upanje, ki ga prinaša vstali Kristus. Njegovo trpljenje se sicer na veliki petek konča s smrtjo, a se v daljavi že pojavljajo prvi sončni žarki življenja, da vstane od mrtvih, je dejal. Kot je dejal, velikonočni prazniki, ki dosežejo vrhunec z veliko nočjo, prinašajo sporočilo, da je smrt premagana, kar je izpoved tudi evangeličanske vere, prepričanja in molitvene drže.

Čas, da prekinemo staro življenje

Velika noč je po besedah Novaka čas, da prekinemo staro življenje in začnemo novo, ki bo hkrati tudi bližje Bogu. "Veliki petek bo izpolnil svoje poslanstvo, če bomo tudi mi pustili božjo ljubezen v naše srce in zaživeli novo življenje," je dejal. Slediti Jezusu po njegovem mnenju ne pomeni, da Cerkev, "oziroma če jo poimenujemo kar Jezusova ladja in njena posadka, ne bo zašla v težave". "Še kako jo bodo valovi neurja in orkanski vetrovi premetavali sem ter tja. Srečala se bo s pandemijo, z nepravičnostjo, nasiljem, lakoto, bolečino, trpljenjem in umiranjem, a na koncu bomo vsi prejeli nesmrtnost," je dejal.

Dotaknil se je tudi epidemije, s katero se spopadata država in ves svet. Kot je dejal, lahko v tem trenutku na še posebej boleč in množičen način občutimo ranljivost življenja, pa tudi družbe, "zavedanje o minljivosti človeškega življenja, ki se pokaže v trpljenju in umiranju velikega števila ljudi, pa je postalo že kar del našega vsakdana". A pri tem, kot je dejal, moramo ostati povezani v molitvi, "v strahu in skrbi drug za drugega, pa tudi v zaupanju in prepričanju, da ima Bog vse vajeti v svojih rokah".