Po izbruhu novega koronavirusa so oblasti uživanje divjih živali razglasile za začasno nezakonito, a končanje te dejavnosti bo vse prej kot lahko in hitro. Tudi če pustimo ob strani tradicijo, ta dejavnost na Kitajskem daje delo več kot milijonu ljudi. A v Pekingu so se po pojavu koronavirusa, ki naj bi izbruhnil prav na tržnici z divjimi živalmi v enajstmilijonskem mestu Vuhanu, že konec februarja odločili za začasno popolno prepoved vzreje in zauživanja divjih živali. Pred dnevi pa so objavili tudi predlog zakona, v katerem so navedli živali, ki jih je dovoljeno rediti zaradi mesa. Tamkajšnje ministrstvo za kmetijstvo je na seznam dovoljenih živali za vzrejo med drugim uvrstilo prašiče, krave, piščance in ovce pa tudi "posebne vrste" živali, kot so alpake, vrste srnjadi in noje. Dve vrsti lisic, rakune in kune bodo Kitajci po novem lahko vzrejali, ne pa tudi jedli. O živalih, za katere znanstveniki sumijo, da najpogosteje nevarne viruse prenašajo na ljudi – to so luskavci, netopirji in cibetovke – v dokumentu ni ne duha ne sluha.

"Psov ni priporočljivo uvrščati med živino ali perutnino"

Se je pa prvič zgodilo, da uradni Peking med vzrejne živali za meso ni uvrstil – psov. Dokument je sicer še predlog, popravki so mogoči do osmega maja, a če bo ostal v takšni obliki in bodo psi v resnici izključeni iz nabora živali, ki se vzrejajo zaradi prehrane, bo to pomenilo prvo vsedržavno prepoved zauživanja pasjega mesa na Kitajskem, piše CNN, kar bo predstavljalo veliko zmago za vse zagovornike živalskih pravic.

"Z razvojem človeške civilizacije, zanimanja javnosti in zaščite živali so se psi od običajnih vzrejnih živali spremenili v hišne ljubljenčke. V drugih delih sveta jih ne dojemajo več kot vzrejne živali, zato tudi na Kitajskem ni priporočljivo, da se uvrščajo med živino ali perutnino," je zapisano v spremnem dokumentu.

Mnoge mednarodne organizacije so pozdravile odločitev Kitajske in poudarile, da bi to lahko pomenilo prelomnico pri varstvu živalskih pravic v državi. "Očitno se je Kitajska resnično odločila, da s krožnikov odstrani pasje in mačje meso," so dejali.

Kitajska je, kot rečeno, konec februarja sicer uvedla začasno prepoved vse vzreje in zauživanja "kopenskih divjih živali, ki imajo pomembno okoljsko, znanstveno in družbeno vrednost". Katere živali bodo vključene v prepoved, sicer ni natančno navedeno. So pa volkovi, cibetovke in jerebice jasno uvrščeni med divje živali, za katere morajo oblasti sprejeti "določene ukrepe za njihovo zaščito" – kakšni naj bi bili ti ukrepi, ni jasno. Po drugi strani pa so golobe in zajce uvrstili med vzrejne živali, kar pomeni, da je trgovina z njimi še naprej dovoljena.

"Mokra tržnica" – kjer se kri ubite živali na hitro spere z vodo

Središče kitajske trgovine z divjimi živalmi so sicer že vrsto let t. i. mokre tržnice. Gre za izraz, uveljavljen v več predelih Azije, ki označuje tržnice, na katerih v zelo skromnih higienskih razmerah prodajajo različne žive živali, kot so ribe in piščance, pa tudi divje živali in druge hitre pokvarljive dobrine, kot sta sadje in zelenjava. Živali na teh tržnicah živijo v majhnih kletkah, nagnetene druga na drugo, za higieno pa je slabo poskrbljeno, zato strokovnjaki opozarjajo, da so ti prostori gojišča za širjenje virusov med živalmi, potencialno pa lahko nato preskočijo tudi na ljudi.

V središču pozornosti se je pred tedni znašla t. i. mokra tržnica v Vuhanu, na kateri niso prodajali le morske hrane, kot bi lahko sklepali po imenu, ampak tudi kače, rakune, ježevce in srne, ki so si prostor na tržnici delili s kupci in prodajalci, vse zelo nagnetene na majhnem prostoru. Tuje televizije so videle, kako so nekatere živali ubili kar na kraju samem, pred kupci, kri pa nato na hitro splaknili s cevjo – tudi od tod ime "mokra tržnica", piše Guardian. Po BBC-ju pa ime "mokra tržnica" izvira iz kupov ledu, ki se kar naprej taja in v katerem se hladijo nekateri izdelki oziroma živali.

Cibetovke leta 2003 "zakrivile" virus sars?

A dogajanje na tržnici v Vuhanu bi prav lahko videli tudi v mnogih drugih predelih Kitajske, saj po državi obstaja na stotine tržnic, na katerih je mogoče divje živali kupiti v najrazličnejše namene.
Stalna prepoved trgovine z divjimi živalmi naj bi bila uzakonjena še letos, a poznavalci opozarjajo, da bo popolno prenehanje ali celo izkoreninjenje te dejavnosti na Kitajskem zelo težko, saj ima globoke korenine v kitajski družbi – živali mnogi nimajo le za hrano, ampak jih uporabljajo tudi v tradicionalni medicini, za izdelavo oblačil, okraskov ali celo kot hišne ljubljenčke.

Država je skušala že v preteklosti nekoliko omejiti to dejavnost. Leta 2003 so za trgovanje in zauživanje prepovedali cibetovke – mungom podobne gibčne nočne živali, ki so razširjene od Afrike do Azije. Na tisoče so jih pobili, saj so odkrili, da bi lahko prav cibetovke virus SARS prenesle na ljudi – a strokovnjaki si še vedno niso na jasnem, ali je morda virus na cibetovke prešel s kakšne druge živalske vrste, saj udomačene cibetovke niso bile okužene, kar bi lahko pomenilo, da so virus staknile na eni izmed tržnic. Po izbruhu sarsa so v nekaterih mestih začasno prepovedali tudi prodajo kač.

Do velike nevarnosti za širjenje virusa namreč pride, ko so na majhnem prostoru prepletene različne živalske vrste, ki sicer v naravi živijo v različnih življenjskih okoljih. "Vsaka izmed teh živali ima svoje viruse, ki nato na tržnicah preskakujejo z ene vrste živali na drugo. Nekatere postanejo prenašalci virusa, včasih pa se virus na ta način tudi modificira in okrepi," je za CNN dejal virolog iz Hongkonga Leo Pun. Britanski profesor Andrew Cunningham je bil še jasnejši: "Mokre tržnice predstavljajo časovno bombo za takšne epidemije, kot jo doživljamo zdaj. Način, kako ravnamo z mnogimi živalmi – da so nič več in nič manj kot predmeti za naše izkoriščanje – se nam zdaj vrača kot bumerang, in to ni nobeno presenečenje."

Tretjina Kitajcev že jedla meso divjih živali

Raziskave kažejo, da je približno tretjina Kitajcev že jedla meso divjih živali. Dobiti ga ni težko – poleg tržnic ga pripravlja tudi veliko restavracij. Nekateri verjamejo, da uživanje merjasca ali pava blagodejno vpliva na njihove zdravje, saj naj bi s takšnim obrokom pridobili tudi moč in trdoživost živali, ki so jo pojedli.

Eksotične živali pa so še vedno tudi pomemben statusni simbol. Divje živali so namreč drage. Če nekomu podariš del ene izmed takšnih živali, mu s tem pokažeš, da ga visoko ceniš, verjamejo nekateri Kitajci. Za pava je treba na primer odšteti tudi več kot sto evrov.

Kitajska tehniška akademija je leta 2017 na prošnjo vlade objavila poročilo, v katerem je ocenila, da je kitajska trgovina z divjimi živalmi vredna več kot 67 milijard evrov in da daje delo več kot milijonu ljudi. Po pojavu novega koronavirusa tako ni zanemarljiv podatek, da je moralo dobesedno čez noč prenehati delovati več kot 20.000 farm za vzrejo divjih živali v sedmih kitajskih pokrajinah – tudi tisti rejci, ki so se specializirali za vzrejo lisic, pavov, srnjadi in želv.

Obstajajo pa tudi indici, da so Kitajci že pred pojavom najnovejše epidemije počasi skušali opuščati izkoriščanje divjih živali. Podatki iz leta 2012 namreč kažejo, da je med prebivalci velikih mest tretjina ljudi odgovorila, da je v svojem življenju vsaj enkrat eno izmed divjih živali poskusila ali jo uporabila v medicinski namen oziroma kot oblačilo. Po drugi strani se je več kot polovica anketirancev strinjala, da divje živali niso primerna hrana – samo v prestolnici Peking je bilo takih tri četrtine. Še leta 2004 je tej navadi nasprotovalo le 42 odstotkov Kitajcev. Po razmahu virusa SARS-CoV-2 se je oglasilo 19 strokovnjakov, članov kitajske akademije znanosti, ki so pozvali h koncu trgovine s temi živalmi, in to dejavnost označili kot "vprašanje javnega zdravja".

Tradicionalna kitajska medicina "pooseblja modrost naroda"

A mnogi opozarjajo, da obstaja pravna zanka, ki bo kljub morebitni trajni prepovedi trgovine z divjimi živalmi omogočila, da bodo te živali na Kitajskem še naprej vzrejali. Gre namreč za uporabo teh živali v tradicionalni kitajski medicini, ki jo močno podpira tudi predsednik države Ši Džinping in naj bi bila vredna kar okoli 120 milijard evrov, piše CNN. Še oktobra lani je namreč Ši dejal, da je tradicionalna kitajska medicina "zaklad kitajske civilizacije, saj pooseblja modrost naroda". Država je nedavno celo – ironično, prav kot pomoč pri zdravljenju okužbe z novim koronavirusom – odobrila tudi uporabo medvedjega žolča, piše BBC.

Začasna prepoved trgovine z divjimi živalmi namreč jasno govori o tem, da prepoved ne vključuje tudi izkoriščanja teh živali v namen tradicionalnih oblik zdravljenja – takšno dejavnost je treba le "pozorno nadzirati". Tako se vrtimo v začaranem krogu. Poglejmo primer srnjadi – nekateri res pojedo jelenovo meso, a njegov penis in kri se uporabita v tradicionalni medicini. Tudi merjasce in kače uporabljajo tako za hrano kot zdravilske prakse. Zato nekateri zahodni poznavalci opozarjajo, da bi lahko pod pretvezo uporabe živali za tradicionalno medicino prišlo do razmaha črnega trga in prekupčevanja z njimi za meso. V tej luči pozivajo, da mora Peking prepovedati vse izkoriščanje divjih živali, ne glede na namen njihove uporabe. "Trenutno je na primer prepovedano zauživanje luskavcev, ne pa tudi njihova vzreja zaradi domnevnih zdravilnih lastnosti. To ljudem daje mešane signale," je dejal ameriški borec za zaščito divjih živali Aron White. Poleg tega je tu tudi nejasna ločnica med tem, ali se živali je le za hrano ali tudi zaradi prepričanja, da bo njihovo meso pozitivno vplivalo na človeka. Mediji tako navajajo primer netopirjev, saj so nekateri Kitajci dejali, da jih jedo tudi zato, ker naj bi takšna prehrana preprečevala razvoj raka in jim podaljšala življenjsko dobo. "Nekega dne sem si poškodoval zapestje. Prijatelj mi je pripravil kačjo juho, pojedel sem je tri krožnike in takoj sem čutil izboljšanje," je dejal neki kmet iz Gvangdonga. Tudi luskavca – to je ena najpogosteje pretihotapljenih živali na svetu – poleg prehrane uporabljajo v tradicionalni medicini, kjer so posebej iskane njegove luske, kremplji pa so priljubljeni modni dodatki.

Zaradi prekupčevanja izginjajo živalske vrste

Zahodni strokovnjaki so zato jasni – takoj je treba prepovedati vse trgovanje z divjimi živalmi, izkoreniniti nezakoniti črni trg s temi živalmi ter krivolov nanje. "Ne le, da bo to preprečilo širjenje mnogih bolezni, s tem bo odstranjen tudi eden glavnih razlogov za izumiranje mnogih živalskih vrst," je opozorila organizacija Wildlife Conservation Society iz New Yorka. A težava je v tem, da je povpraševanje po divjih živalih še vedno veliko, kar spodbuja tudi ponudbo. Ne le, da so tovrstne navade del kulture nekega naroda, nekateri Azijci so tudi navajeni okusa mesa teh živali, saj trdijo, da je zelo okusno. "Najslabše bi bilo, da bi Kitajska tovrstno trgovino prepovedala in bi se nato razmahnilo nezakonito prekupčevanje z istimi živalmi, takrat bi nad njim izgubili vsakršen nadzor. Prepoved te dejavnosti mora biti počasen, premišljen in postopen proces," zato opozarja Dirk Pfeiffer z univerze v Hongkongu.

Šendzen prvi prepovedal pasje in mačje meso

Kot korak v pravo smer so zagovorniki pravic živali pozdravili nedavno odločitev kitajskega velemesta Šendzen, ki je postalo prvo kitajsko mesto, v katerem je zauživanje psov in mačk jasno prepovedano. To odločitev so sprejeli drugega aprila, začela pa bo veljati maja, piše BBC. Na Kitajskem vsako leto zaradi prehrane ljudi pogine deset milijonov psov in štiri milijone mačk.

K prepovedi tržnic in prodaje divjih živali je aprila, ko je bila na svetu že razglašena pandemija novega koronavirusa, pozvala tudi vodja Konvencije Združenih narodov za biološko raznovrstnost Elizabeth Maruma Mrena. Spomnila je na pojave ebole v zahodni Afriki in virusa NIPAH v vzhodni Aziji in dejala, da je šlo pri njima za jasno povezanost med uničevanjem narave in pojavom novih človeških bolezni. "Sporočilo je jasno – če ne bomo mi skrbeli za naravo, bo ona poskrbela za nas. Več kot 70 odstotkov vseh človeških bolezni ima izvor nekje med divjimi živalmi, poleg tega pa je mnogo živalskih vrst ogroženih prav zaradi človeške prehrane z njimi." Pri virusu NIPAH, ki se je konec 90. let prejšnjega stoletja pojavil v Maleziji, so ugotovili, da je bil posledica človeškega požiganja gozdov in suše, zaradi katerih so se sadjejedi netopirji, ki so naravni prenašalci virusa, iz gozdov premaknili na farme in šotišča. Tako so se okužili kmetje, ki so okužbo prenesli na svoje bližnje in znance, kar je povzročilo širjenje bolezni.

Evropa: bolj podobno kitajskim razmeram, kot si predstavljamo

A prekupčevanje z deli divjih živali se seveda ne dogaja le v Aziji, daleč od tega. Dogaja se tudi v Evropi. Prav zato so pred dnevi nekateri poslanci v Evropskem parlamentu skupaj z nekaterimi okoljevarstvenimi skupinami zahtevali ostrejše ukrepe tako proti zakoniti kot nezakoniti trgovini z eksotičnimi živalmi v državah članicah Evropske unije. Trdijo namreč, da so razmere praktično pred našimi očmi bolj podobne tistim na Kitajskem, kot si marsikdo predstavlja, poroča portal Politico, ki navaja, da je Evropska unija ena glavnih prometnih poti za nezakonito trgovino z izdelki iz divjih živali, kot so koža, slonovina ali morski konjički, ki iz Afrike prek Evrope potujejo v Azijo. Mnoge živali, kot so več vrst plazilcev, opic in netopirjev, pa je v EU-ju mogoče popolnoma zakonito prodajati. Samo zakonita trgovina z divjimi živalmi v Evropi je ocenjena na 100 milijard evrov letno, dodaja Politico.

Kritiki tudi opozarjajo, da je zakonodaja EU-ja o trgovini z divjimi živalmi praktično kopija Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Gre za sporazum, ki ga je pod okriljem ZN-a podpisalo 183 držav in je prepovedal trgovanje z okoli 6.000 živalskimi vrstami. A namen CITES-a je bil zaščititi živali, ki bi zaradi trgovanja z njimi lahko postale zdesetkane, ne omenjajo pa groženj, ki jih te živali prek širjenja nalezljivih bolezni predstavljajo za ljudi.

"Evropska unija mora ukrepati takoj," so zato opozorili poslanci in predlagali Bruslju, da čim prej sestavi t. i. "pozitiven seznam" – seznam tistih živalskih vrst, ki jih je dovoljeno prodajati, namesto da sestavlja dolg seznam prepovedanih živali.

Novi koronavirus je tako le zadnji izmed t. i. zoonotskih bolezni, ki naj bi imele izvor v divjih živalih, a so se nato razširile na ljudi. Med druge spadajo tudi mers, ebola in nekateri sevi ptičje gripe. "Čeprav to vemo, še nikoli ni bilo toliko možnosti kot zdaj, da se ti patogeni virusi prek divjih živali prenesejo na domače živali in nato še na ljudi," je opozorila danska okoljevarstvenica Inger Andersen, ki je vodja ZN-ovega okoljskega programa.