Mojca M. Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je skupaj z Markom Drobnjakom in Katjo Filipčič opravila študijo "kriminaliteta v času covida-19".
Skupno število dejanj skoraj enako
Raziskovalci so analizirali podatke policije med 13. marcem (dan prej je bila v Sloveniji razglašena epidemija) in 13. aprilom in ga primerjali z istim obdobjem v lanskem letu. Število izvedenih kriminalnih dejanj je praktično enako (lani 4638 obravnavanih dejanj, letos pa 4568). Zato pa je bolj zanimiva analiza posameznih skupin kriminalnih dejanj.
Spremembe v kriminaliteti kaže spodnji graf (kliknite nanj za ogled v višji ločljivosti).
Najbolj se je povišal delež kriminalnih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Raziskovalka Mojca M. Plesničar je to pojasnila: "Zgornji graf je za interpretacijo zaradi majhnosti slovenskega prostora in majhnega števila dejanj lahko nevaren. Ker je siceršnje število posameznih kaznivih dejanj zelo majhno, je že minimalni porast v absolutnih številkah viden kot izjemen poskok. To je najočitneje pri kaznivih dejanjih zoper pravosodje, a velja tudi za kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi. V tem poglavju je največji porast pri kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti (314. člen), kamor bi lahko sodila tudi določena ravnanja, povezana s kršitvijo ukrepov, sprejetih proti epidemiji, a podrobnejših podatkov o teh kaznivih dejanjih nimam."
Velik skok odvzema mladoletne osebe
V absolutnih številkah se je najbolj povečal odvzem mladoletne osebe. Če je bilo takih primerov lani le 22, jih je bilo letos v istem obdobju kar 95. Plesničarjeva je velik poskok obrazložila z za mnoge nejasnimi pravili v začetku pandemije: "Na začetku se ni jasno vedelo, ali se stiki s starši, ki nimajo skrbništva, sploh lahko izvajajo, in ali poti v zvezi z njimi sodijo med izjeme od prepovedi prehajanja med občinami. Nekateri starši so tako nemudoma prekinili vsakršno izvajanje stikov, s čimer se drug starš ni strinjal in je podal prijavo. Čez čas so prišla od Varuha človekovih pravic, Vrhovnega sodišča in ministrstva za pravosodje nedvoumna sporočila, da je to vsekakor dovoljen stik in tudi dovoljeno prečkanje občine, obenem pa tudi nasvet, naj se starši glede tega sporazumejo v največjo korist otroka."
Avtorica pa pojasnjuje, da tudi to ni rešilo stiske: "Tudi po teh pojasnilih nekateri starši do dogovora niso prišli in so enostransko preprečili drugemu staršu stik z otrokom, zato je prihajalo do še več prijav. Nekateri starši so denimo zdravstveni delavci ali opravljajo druge službe, zaradi katerih so bolj izpostavljeni, in jim nekdanji partnerji niso hoteli predati otrok, ker so se bali morebitne okužbe. Ponekod so privreli na dan stari spori, kar se v času samoizolacije žal dogaja v veliko družinah."
Več nasilja v družinah
Številne organizacije so opozarjale na nevarnost povečanja nasilja v družinskem krogu, kar potrjujejo tudi številke. Policija je v analiziranem času naštela 119 takih dejanj, v petletnem obdobju prej pa jih je bilo v povprečju 106.
Skozi razpoke padejo druge oblike nasilja
Raziskovalci ugotavljajo, da bi bilo zmotno, da bi relativno majhen porast kaznivega dejanja nasilja v družini razumeli kot odraz dejanskega stanja. "Proti temu namreč govorijo tako izkušnje iz tujine, informacije o celo zmanjšanem poseganju po pomoči, ki jo nudijo nevladne organizacije, ter informacije, ki jih imamo o siceršnjem zaznavanju in prijavljanju tovrstnih kaznivih dejanj. Če je v javnosti veliko govora in opozarjanja na nasilje nad ženskami, se zdi, da skozi razpoke padejo druge oblike nasilja v družini. Čeprav je nasilje nad ženskami daleč najpogostejša oblika in je zato povečana pozornost utemeljena, pa se nasilje dogaja tudi na drugih relacijah in njegove žrtve so lahko denimo starostniki v družini, starši odraslih otrok, odrasli otroci in podobno," v poročilu poudarja Plesničarjeva.
Težje pridejo v stik z otroki
Posebej skrb vzbujajoča je tudi statistika v zvezi z nasiljem nad otroki. V zvezi z njim raziskovalci ugotavljajo, da "službe, ki v običajnih okoliščinah lahko zaznavajo nasilje nad otrokom zaradi otrokovega spremenjenega vedenja ali na podlagi drugih okoliščin – šole, nevladne organizacije, pediatri – in zaradi njega tudi ukrepajo, v času samoosamitve stika z otroki sploh nimajo." Tako otroci kot najranljivejše žrtve v tem času ostajajo najbolj izpostavljeni in brez pomoči.
Koliko nasilja bo po koncu obdobja?
Enomesečno obdobje je kratek čas za resnejše analize, česar se zaveda tudi Plesničarjeva in dodaja: "Trenutne razmere so daleč od običajnih in to se odraža ne le na spremembah pri kriminaliteti, temveč tudi pri pomenu tega obdobja. Spremembe v nadaljnjem obdobju bodo mogoče nudile še boljši in celovitejši vpogled v dogajanje, vendar so določeni podatki zanimivi tudi v tako omejenem obsegu. Zanimivo bo npr. spremljati gibanje prijav nasilja v družini po prenehanju omejevalnih ukrepov, ko nadzor nad žrtvami v družini ne bo več tako intenziven. Mogoče je, da bodo šele takrat občutneje porasle prijave nasilja, ki se je dogajalo v času omejevalnih ukrepov."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje