Oddaje so na sporedu ob sredah dopoldne (ponovitev v soboto dopoldne), v vsaki bo svoj prispevek dodal tudi Boštjan Svete, urednik revije Bicikel in spletne strani bicikel.com. Pogovor z njim o tem, kakšno kolo kupiti, kaj kupci želijo, zakaj v trgovinah ni velike izbire, pa tudi o tem, koliko stane dobro kolo, je pripravil Jure Jeromen.

V prvi oddaji, ki je bila na sporedu v sredo, ste se posvetili cestnim dirkalnikom. Omenili ste, da je ta hip najzanimivejše vprašanje kupcev, kaj dobim za 1200 evrov. Kaj torej dobim, če sem za kolo pripravljen odšteti dobrega tisočaka?
Takoj dodajva, da je treba vrednosti, ki smo jo pripravljeni nameniti za kolo, dodati še v povprečju 200 evrov, kar vključuje čelado, čevlje, pedale, podsedežno torbico z nujno opremo v primeru predrtja zračnice. Vse to pa zelo verjetno ni zadnji strošek, ki ga bomo namenili za ta čudoviti šport, saj je nabor dodatne opreme res širok.

Je to finančna meja za nekoga, ki se je šele lotil cestnega kolesarstva?
Cena cestnih koles je nekje od 700 evrov navzgor, z nekoliko boljšo opremo je potem to meja tisoč evrov, znotraj katere je tudi največ ponudbe in lahko dobimo cestno kolo, primerno za spoznavanje s cestnim kolesarjenjem. Treba je vzeti v zakup, da bo znotraj teh zneskov na kolesu katera od komponent nižje kakovosti in jo bo treba hitreje zamenjati. Mislim predvsem na zavorne obloge, pnevmatike, morebiti sedež.

V trgovinah koles tako rekoč ni več. Kaj se je zgodilo v obdobju krize? Odpadle počitnice in nakup kolesa?
Kar se dogaja zdaj, je presenetilo svetovno kolesarsko industrijo in pri tem Slovenija ni izjema. V obdobju pandemije in predvsem omejitev, da je bilo treba ostati doma in da smo imeli nenadoma čas, je glavni razlog, da se je sprva poiskalo vse, kar je bilo voznega doma, sledili so spletni nakupi koles in opreme. Razumljivo, trgovine na takšen dvig povpraševanja niso bile pripravljene z zalogo, saj so se aktivirali ljudje, ki sicer ne kolesarijo, kar je pozitivna stran pandemije. Upam le, da bo vsaj v določenem odstotku to dolgoročno delovalo vsaj v primerih prihajanja na delovno mesto. Jeseni ali pa prihodnjo pomlad lahko pričakujemo naval na kolesarske servise, da se bodo vsa kolesa spet pripravila na novo kolesarsko sezono. Pričakovati je veliko potrebo ljudi z znanjem opravljanja servisnih storitev, ki pa jih je že zdaj premalo. Pogosto slišimo, da smo kolesarski narod, kdor pa pripravlja programe v usmerjenem izobraževanju, pa je pozabil na ta poklic, ki ima brez dvoma perspektivo. Drugi fenomen, poleg pomanjkanja koles ta hip, so namreč obvestila pri kolesarskih servisih, da je čakalna doba za servis kolesa 14 dni.

Kdaj bodo v trgovinah znova novi modeli?
Glede pomanjkanja ponudbe predvidevam, da bodo na trg prihajale novosti z zamikom in bo industrija najprej izpraznila vsa skladišča. Ker se bo zdaj premaknila tekmovalna kolesarska sezona globoko v jesen, ocenjujem, da se bo dobava zamaknila za vsaj dva meseca. Jeseni bo manj ugodnih ponudb, kar je bila običajna praksa v preteklosti.

Na snemanju z Miho Koncilijo ste s seboj pripeljali tudi pravega ‘dirkača’. Prestižno kolo colnago C64. To je kolo za približno 10.000 evrov. Kdo v resnici kupi tako drago kolo?
Takšno kolo redko kupi nekdo, ki je novinec v cestnem kolesarstvu oziroma je šele začel kolesariti. Takšno kolo oziroma kolesa višjega cenovnega razreda kupujejo predvsem poznavalci novih tehnologij in opreme. Niso redki 'zbiratelji', ki so zvesti določeni znamki koles in želijo zamenjati obstoječe kolo z novejšim modelom. Razvojni cikel pri visoko cenovnih modelih je nekje štiri leta, ko se upošteva celoten razvoj, ki se je zgodil v tem času, pri tehnologiji izdelave kolesa, uporabljenih materialih in opremi, ki je tisti čas nosilec trendov.

Prihodnji teden so na vrsti električna kolesa. Zapeljali se boste s cestnim in gorskim kolesom. V Nemčiji je prodaja električnih koles že presegla število navadnih koles. Je podobno tudi pri nas?
V tujini je trend rasti prodaje električnih koles že vrsto let, še posebej v Nemčiji. Pri nas doživlja prodaja električnih koles strmo rast zadnji dve leti. Sprva je povpraševanje po električnih kolesih presenetilo specializirane kolesarske trgovine. Zdaj so si pa tudi pri nas električna kolesa izborila prostor v trgovinah, ob tem pa se je seveda razširila tudi ponudba.

Cene teh koles so seveda višje. Kje je vstopna meja? Ker na oglasnih panojih lahko vidimo tudi električna gorska kolesa za manj kot 800 evrov.
Ta oglasni pano sem videl tudi sam in prav zamikalo me je, da bi preizkusil takšno električno kolo. Glede na ponudbo na trgu se začnejo cene od 1500 evrov navzgor. Upoštevati je treba, da so zdaj na trgu električna kolesa z električnimi motorji četrte generacije, razvile so se tudi baterije. Poleg preostale opreme sta to dva glavna kosa opreme na električnem kolesu, na katera morate biti še posebej pozorni, ko se odločate o nakupu cenejšega električnega kolesa.

Kje pa vi vidite prednosti električnih koles? So za tiste, ki sicer ne bi več kolesarili? Morda za tiste, ki bi šli radi dlje?
Glavno prednost vidim predvsem v aktivaciji ljudi. Več ljudi gre zdaj na svež zrak in so fizično aktivni kljub pomoči, ki jo ponuja električno kolo. Pogosti so primeri, da je kupil partner električno kolo ženi, da bi šla lahko skupaj na izlet. V turizmu bo to počasi del ponudbe, kot je zdaj samoumeven ustrezno hiter brezžični internet. Vse pogosteje posegajo po električnih kolesih ljudje, ki se tako vozijo na delo.

V tretji oddaji se boste dotaknili gorskih koles. Tudi tu je verjetno kaj novosti? Ali so se proizvajalci vseeno preveč ukvarjali z elektriko in so se tako manj posvečali še razvoju gorskih koles?
Prvi dve leti, ko so si električna kolesa izbojevala prihod na trg, je bilo to kar težko spremljati na kolesarskem trgu, vsaj nam, ki spremljamo kolesarsko industrijo že dalj časa. Tako rekoč se ni govorilo o ničemer drugem kot o električnih kolesih. V tem procesu so tradicionalna kolesa sprejela električna kolesa in so jim prepustila določen prostor glede na povpraševanje. V zadnjih nekaj letih so doživela svoj razvoj vsa gorska kolesa, bistveni spremembi, ki sta zaznamovali ponudbo teh koles, sta velikost obročev in tudi način vožnje.

Posvetili se boste predvsem kolesom skupine all mountain (vsestranska), segmentov pa je še precej več. Kateri so tisti, ki se najbolje prodajajo in kakšna velikost obročev je zdaj v prodaji?
Po količini so še vedno najbolj prodajana kolesa za kros in maraton samo s sprednjim vzmetenjem in polnovzmetena kolesa za kros in maraton. Kolesa za trail in vsegorska kolesa oziroma kolesa enduro povečujejo svojo skupino ljubiteljev kolesarstva predvsem z novimi kolesarskimi parki, ki se razvijajo tudi bolj lokalno. Prav letos je v nastajanju nekaj novih lokacij tudi v Sloveniji. Zadnji trend, ki se nakazuje ravno letos, so kolesa z geometrijo vsegorskih koles, vendar le s sprednjim vzmetenjem. Pri nakupu polnovzmetenega kolesa se je treba zavedati, da se bo povečal strošek vzdrževanja kolesa. Ker vzmetenja ne moremo servisirati sami, ga je treba enkrat preventivno pregledati, enako tudi kolo. Običajno je jesen najprimernejši čas, ko po večini kolesa čaka začasen počitek. Velikost obročnikov je odvisna predvsem od sloga vožnje. Večji ko je obročnik, bolje se spopada z neravninami. Najpogostejši izbor so kolesa z obroči 650b (27,5-palčniki), tventinajnerji (29-palčniki) se bolje spopadajo z neravninami in so pogostejša izbira med visokoraslimi. Izbor pa olajšajo pogosto že proizvajalci, ko določijo velikosti koles small in medium, da imajo 27,5-palčne obroče, velikosti koles L in večja pa 29-palčne obroče. Vse pogostejši trend pa je tudi, da omogočajo določeni okvirji uporabo obeh velikosti obročev.

In za konec imate še ‘posebneže’. V tej skupini so to, recimo, kolesa bmx, pa tako imenovani fixieji, torej kolesa brez prestav (in brez zavor). Kako prodajana so ta kolesa?
Fixiji so modna smernica koles v urbanem okolju, predvsem v mestnih središčih. Evforijo med fixieji je še dodatno povzročila prireditev Goni Pony, ki je letos razumljivo ni, in vsako leto v tistem obdobju povzroči mrzlično povpraševanje med malimi oglasi, kdo prodaja ponyja, kolo naše mladosti, med katere sodijo tudi kolesa bmx. Pred tridesetimi leti si bil glavni ‘frajer’, če si imel enega ali drugega. Zdaj pa, kot vidimo, je ponudba res izjemna in lepo je spremljati, da se obujajo predvsem kolesa bmx. Tukaj bi omenil še kolesa dirt, za katera je spet več zanimanja zaradi graditve novih pumptrackov, kolesarskih parkov. V prodaji gre, glede na celoto, za manjši, a pomemben del.

Z novimi kolesarskimi parki je veliko mladih dobilo zagon za ta šport. Kako vi vidite razvoj teh stez? Koliko jih je v Sloveniji?
Ta hip je od 50 do 60 kolesarskih parkov, je pa zdaj že prav težko slediti, še zlasti ker se niti uradna stran več ne ažurira s podatki o lokacijah in tipih. Vsak kolesarski park je novo zbirališče za mladino, ki pridobiva kolesarske osnove, od poganjalčkov naprej. Niso redki primeri, ko se na njih preizkusijo tudi starši oziroma starejši, ki hitro ugotovijo, da narediti deset krogov ni tako enostavno.