Parafi bo sledil podpis dogovora, ko in če ga bodo potrdili še na vladi in v sindikatih. Kot je ob parafi napovedal minister za notranje zadeve Boštjan Koritnik, bo to vladi v sprejem predlagal že na četrtkovi seji. Ker je bil regres v višini minimalne plače vsem že izplačan, bo za tiste z najnižjimi plačami in pravico do višjega regresa naknadno izplačan poračun, in sicer bi se to po Koritnikovih napovedih lahko zgodilo v začetku avgusta pri izplačilu julijske plače. Za proračun bo to pomenilo okoli dva milijona evrov več.

Sindikati so pri tem pristali na vladni predlog, ki jim ga je vladna pogajalska skupina predstavila tokrat , čeprav je bil njihov predlog, ki so ga predstavili na junijskem srečanju, višji. Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, je sicer predlagala, da bi regres znašal 1050 evrov za vse zaposlene, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja pa je predlagala še nekoliko višji znesek - 1100 evrov za vse.

Toda vlada je ostala pri lanski ureditvi in regres za javne uslužbence, ki zaslužijo minimalno plačo ali manj, zakoličila pri 1050 evrih, medtem ko bodo vsi ostali upravičeni do regresa v višini minimalne bruto plače, kar je tudi zakonski minimum. Ta letos znaša 940,58 evra.

Koritnik: Takšne so razmere

Kot je pojasnil Koritnik, se je vlada za omenjeni predlog odločila zaradi aktualnih javnofinančnih razmer in zaradi letos povišane minimalne plače, zaradi česar je višji tudi regres za vse javne uslužbence. Po njegovih navedbah tako nihče od javnih uslužbencev ne bo prejel nižjega regresa kot lani. Zadovoljstvo s slednjim sta izrazila tudi Štrukelj in Počivavšek.

Kot sta pojasnila, pa so sindikati opozorili še na nekatere probleme, med bolj perečimi je neizplačevanje dodatkov za delo v epidemiji, ki javnim uslužbencem pripadajo po kolektivni pogodbi in po interventnem zakonu. Štrukelj je ob tem dejal, da se je v današnji razpravi pokazala paleta anomalij na terenu.

Po Počivavškovih pojasnilih lahko do težav prihaja na strani delodajalcev, ki ne oddajajo zahtevkov, pa tudi na strani neposrednih proračunskih uporabnikov, zlasti na ministrstvih in občinah, ki nekatere zahtevke zavračajo, po mnenju sindikalistov ponekod neutemeljeno. Danes so se dogovorili, da bodo na ministrstvo za javno upravo posredovali konkretne primere, kjer do težav prihaja, in da bo ministrstvo še enkrat pozvalo neposredne proračunske uporabnike, da zahtevkom ugodijo.

Na kršitelje bodo "kazali s prstom"

Tudi Koritnik težav z izplačilom dodatkov ni tajil. Pojasnil je, da so se dogovorili za način reševanja njihovih težav tudi "s kazanjem s prstom", saj jim bodo sindikati sporočili imena tistih institucij in zavodov, ki so po njihovem mnenju kršili pravila, resorji pa bodo to preverili na terenu.

Nadomestilo plače v času karantene

Spregovorili so tudi o nadomestilu plače v času karantene. Konfederacija sindikatov je na ministrstvo za javno upravo namreč naslovila zahtevo za dopolnitev kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti z določitvijo nadomestila plače zaposlenim, ki jim je odrejena karantena oziroma osamitev.

Kot so pojasnili v sporočilu po torkovi seji vlade, so sindikati v obrazložitvi navedli, da po prenehanju veljavnosti ukrepov iz interventnega zakona v primeru odrejene karantene niso več upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, temveč skladno z določbo zakona o delovnih razmerjih glede višje sile prejmejo polovico plačila, do katerega bi bili sicer upravičeni, če bi delali. Po mnenju sindikatov ni pravično, da se zaposlenim odvzame polovica plačila v primerih, ko jim je odrejeno, da v skupno korist omejevanja širitve bolezni ne hodijo na delo na sedež delodajalca.

V odgovoru na omenjeno pobudo so v sporočilu po torkovi dopisni seji vlade pojasnili, da je vlada nadomestilo za čas odrejene karantene uredila na enak način, kot so bili urejeni ukrepi v času razglašene epidemije, torej v interventnem zakonu. Predlog zakona, ki ga je vlada obravnavala na seji 24. junija, na enak način ureja nadomestilo plače za čas odrejene karantene za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, so še dodali.

Na sindikalni strani pa so danes, kot je poudaril Štrukelj, opozorili, da je bil omenjeni vladni predlog sprejet brez socialnega dialoga. Poudaril je, da zakon predlaga 80-odstotno nadomestilo, sami pa so predlagali spremembo kolektivne pogodbe, po kateri bi bili tisti, ki morajo v karanteno zaradi tveganega stika ali okužbe na delovnem mestu, upravičeni do 100-odstotnega nadomestila.

"Zlasti v nekaterih dejavnostih je to tveganje večje in bi temu ustrezno moralo slediti tudi višje nadomestilo," je poudaril Počivavšek, ki je napovedal, da bodo to vprašanje izpostavili tudi na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta. "Računamo na to, da bo okrog tega še tekel socialni dialog in da bo zakon v primeru dogovora tudi ustrezno dopolnjen," je dodal. Sindikalni in vladni pogajalci pa se bodo naslednjič sestali čez približno dva tedna.

Inšpektorat za delo izvaja tudi poostren nadzor nad izplačilom regresa

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, pa ima pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa.

Tretji protikoronski zakon pa določa, da delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal poln delovni čas. Prav tako ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja delavec, napoten na začasno čakanje na delo, in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, so poudarili na inšpektoratu za delo.

Regres lahko delodajalci izjemoma izplačajo po 1. juliju, vendar najpozneje do 1. novembra, in sicer le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.