Kot razlaga Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, delodajalec delavca uradno napoti na čakanje – a delavci v resnici niso doma, temveč normalno delajo. Delodajalec dobi državno subvencijo, delavec, ki redno dela, pa 20 odstotkov nižjo plačo. "Na žalost je pričakovati, da se bo enaka zgodba ponovila pri subvencioniranju krajšega delovnega časa. Kdo pa bo imel čas nadzorovati, koliko v resnici dela delavec. Določena podjetja bodo z veseljem izkoristila ukrep države, hkrati pa ignorirala delovni čas. Na žalost imamo kar nekaj delodajalcev, za katere že vnaprej vemo, kako bodo ravnali," poudarja Lukič.

Problem predstavlja vodenje evidence delovnega časa – na dokumentih, ki jih delodajalci pokažejo inšpektorjem, vsi delavci delajo po zakonu določenih urah.

Da so evidence ključne za inšpektorje, potrdi glavni delovni inšpektor Jadranko Grlić. Delodajalec bi moral voditi evidenco o prihodu in odhodu delavca, drugače inšpektorji ne morejo preveriti resničnega stanja, poudarja: "Sedanji zakon določa, da delodajalec vodi le skupno število ur. Ob našem prihodu enostavno ne moremo ugotoviti, kdaj je delavec začel in končal delati."

Inšpektorji nadzorujejo tudi, ali je bil obvezni 200-evrski krizni dodatek v zasebnem sektorju izplačan. Do njega so upravičeni tudi napoteni delavci, ki delajo v tujini. Poleg tega nekateri delodajalci trdijo, da letos regresa za letni dopust ni treba izplačati. To ne drži. Glede regresa v času epidemije ni bilo nobenih sprememb. To pomeni, da mora delodajalec delavcu izplačati regres za letni dopust najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, in sicer najmanj v višini minimalne plače (940,58 evra bruto).