Eurostat je s tem popravil avgustovske podatke, v katerih je za evrsko območje navajal 12,1-odstotni padec, za EU pa 11,7-odstotnega.

Gre za daleč največje padce, odkar je Eurostat začel leta 1995 zbirati podatke, so ob tem dodali evropski statistiki. V prvem četrtletju, ko se je novi koronavirus začel širiti po svetu in je prišlo do prvih omejevalnih ukrepov, je bil padec BDP-ja v državah z evrom 3,7-odstoten, v EU-ju pa 3,3-odstoten.

V primerjavi z drugim lanskim četrtletjem se je po sezonsko prilagojenih podatkih gospodarstvo območja z evrom skrčilo za 14,7 odstotka, EU pa za 13,9 odstotka. Tudi v tej primerjavi gre za največje padce doslej. V prvem četrtletju je Eurostat na letni ravni izračunal 3,2-odstotni oz. 2,7-odstotni padec.

Med državami članicami, za katere ima Eurostat podatke, se je na četrtletni ravni v drugem trimesečju najbolj skrčilo gospodarstvo Španije (–18,5 odstotka). Sledile so Hrvaška (–14,9 odstotka), Madžarska (–14,5 odstotka) ter Grčija (–14 odstotkov). Najmanjše padce so imele na drugi strani Finska (–4,5 odstotka), Litva (–5,5 odstotka) in Estonija (–5,6 odstotka). V Sloveniji je bilo krčenje 9,6-odstotno.

Covid-19 je močno vplival tudi na sam obseg BDP-ja. Po sezonsko prilagojenih podatkih je obseg BDP-ja v evrskem območju padel na najnižjo raven od prvega četrtletja 2005, EU pa se je vrnil na raven, pod katero je bila nazadnje v tretjem četrtletju 2009.

Eurostat je postregel tudi s podatki o zaposlenosti. Število zaposlenih se je v drugem četrtletju glede na predhodno trimesečje zmanjšalo za 2,9 odstotka v evrskem območju in za 2,7 odstotka v EU-ju. Tudi v tem primeru gre za najizrazitejše padce v zgodovini zbiranja podatkov, torej od leta 1995. Na letni ravni je bil padec zaposlenosti v državah z evrom 3,1-odstoten in v EU-ju 2,9-odstoten.

Učinek covida-19 na zaposlenost so sicer v Eurostatu opisali kot "relativno zadržan", kar je posledica vladnih shem za ohranjanje delovnih mest. Je pa zato občutno bolj upadlo število delovnih ur, in sicer v državah z evrom za 12,8 odstotka in v EU-ju za 10,7 odstotka na četrtletni ravni oz. za 16,6 odstotka in 13,8 odstotka na letni ravni.

V drugem letošnjem četrtletju je med vsemi članicami EU-ja zaposlenost uspelo povečati le Malti, in sicer za 0,6 odstotka. Sicer pa so največje padce ugotovili v Španiji (–7,5 odstotka), na Irskem (–6,1 odstotka) in Madžarskem (–5,3 odstotka).

V Sloveniji se je število zaposlenih v drugem četrtletju zmanjšalo za 2,4 odstotka, število opravljenih delovnih ur pa za 12,7 odstotka.