Zaradi gripe je več smrti kot zaradi covida-19 – da ali ne?

– SLOVENIJA

Da je sezonska gripa nevarnejša od covida-19, je prepričanih vedno več ljudi. Preverili smo, kaj pravijo številke o hospitaliziranih in umrlih z gripo in s covidom-19.

Najprej poglejmo podatke za Slovenijo. Pri tem moramo opozoriti, da spremljanje gripe ni tako sistematično kot spremljanje covida-19, zato smo na ravni celotne države težko prišli do primerljivih podatkov. Gripa je redko neposreden vzrok smrti, zato je v uradnih evidencah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) redko navedena kot vzrok smrti. Leta 2018 je po podatkih dokumenta Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji zaradi gripe umrlo 19 ljudi. Za lansko leto poročila še ni, so pa z NIJZ-ja sporočili, da je bilo število smrti zaradi gripe 51. Zaradi covida-19 je do zdaj umrlo 135 ljudi.

Podatki bolnišnic

Ker se podatki NIJZ-ja in bolnišnic razlikujejo, smo za primerjavo letošnje sezone gripe in covida-19, prosili infektologinjo Matejo Logar, ki nam je poslala naslednje podatke: v enotah intenzivne terapije ljubljanskega kliničnega centra je bilo to sezono hospitaliziranih 57 ljudi z gripo, umrlo jih je 34, v vseh primerih pa še ni dokončno razčiščeno, ali je bila gripa vzrok smrti.

Zaradi covida-19 je bilo do zdaj v Ljubljani v intenzivni enoti hospitaliziranih 51 ljudi, 31 jih je umrlo. Tudi v primeru covida-19 še ni razčiščeno, kdaj je šlo za neposreden vzrok smrti, kdaj pa za posreden.

Sezona gripe in sezona covida-19

Ob tem je nujno poudariti, da podatki, povezni z gripo, vključujejo sezono, ko so okužbe dihal na vrhuncu. Od maja v ljubljanskem kliničnem centru niso imeli niti enega primera gripe. Po podatkih NIJZ-ja pa se je leta 2018 sezona znova začela, ko so dva posamična primera dokazali v oktobru.

Podatki za covid-19 pri nas so zunaj najbolj tipične sezone okužb dihal. To obdobje nas šele čaka, strokovnjaki ocenjujejo, da bo vrhunec januarja in februarja.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

– SVET

Pri nas so torej podatki o covidu-19 primerljivi z gripo. Kaj pa v tujini, tam, kjer ukrepi niso obrodili sadov in se je bolezen bolj nenadzorovano širila? Eno največjih žarišč so še vedno Združene države Amerike. Po ocenah Ameriškega centra za nadzor bolezni v ZDA zaradi gripe vsako leto umre od 24.000 do 62.000 ljudi. Po podatkih iz istega vira je zaradi covida-19 v ZDA umrlo že skoraj 190.000 ljudi – in leta še ni konec.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da po svetu zaradi gripe vsako leto umre od 290.000 do 650.00 ljudi, 900.000 jih je medtem umrlo zaradi koronavirusne bolezni 19.

SMRTNOST

Na začetku epidemije smo poročali, da je ocena smrtnosti zaradi covida-19 od dva do štiri odstotke, smrtnost zaradi gripe je ocenjena na 0,1 odstotka. Strokovnjaki se strinjajo, da bo dejansko smrtnost in umrljivost mogoče oceniti šele čez čas. "Še vedno ne vemo, kakšna je smrtnost covida-19 in kakšna je umrljivost, torej koliko ljudi umre na 100.000 prebivalcev. Ker vseh primerov ne ugotovimo in nimamo imenovalca za ta izračun. Nedavna italijanska analiza njihovega prvega vala je pokazala, da je bila smrtnost približno 10-krat večja kot pri gripi," pravi infektologinja Bojana Beović.

Virusi, ki povzročajo gripo in covid-19 se podobno prenašajo, tudi potek bolezni je podoben. Gre za spekter od poteka brez simptomov, v najslabšem primeru pa lahko bolezen privede tudi do smrti, pravi slovenska imunologinja doktorica Vesna Pulko, ki trenutno dela v Švici, v podjetju Roche. Med boleznima pa je tudi kar nekaj razlik: veliko ljudi je pred gripo zaščitenih zaradi prejšnjih okužb. Pri covidu-19 na to ne moremo računati, morda se lahko telo do določene mere zaščiti s protitelesi prehladnih virusov iz prejšnjih sezon, a to še ni dokazano.

Katera bolezen je torej hujša? "Vemo, da je pri covidu-19 v 80 odstotkih primerov potek bolezni blag ali celo brez simptomov, pri 15 odstotkih je težji, bolniki potrebujejo dodatek kisika. Pet odstotkov bolnikov potrebuje intenzivno zdravljenje in ventilacijo. Ta del bolnikov, pri katerih pride do zapletov, je pri gripi precej manjši kot pri covidu-19. Glede smrtnosti pa je še zelo težko dokazati z nekimi natančnimi številkami, ker po navadi gre za različne države, različne študije, različne zdravstvene zmogljivosti. Ampak načeloma velja, da je smrtnost za gripo 0,1-odstotna, pri covidu-19 je to več. Na začetku je bilo rečeno tri odstotke, zdaj je to število že nižje, okrog en odstotek, definitivno pa je višje kot pri gripi."

Da gre pri covidu-19 za hujšo bolezen od običajne sezonske gripe, pravi Eric Rubin, profesor imunologije in infekcijskih bolezni na harvardski univerzi. "Statistika jasno priča o tem. Naj uporabim samo ameriške številke: leta 2019 je za gripo umrlo 34.000 ljudi. Letos se bližamo številki 200.000 mrtvih zaradi covida-19, in to število bo verjetno še raslo. Veliko, morda večina okužb je ne simptomatičnih, kar je super za tiste, ki ne zbolijo, a ne pomaga veliko številnim, ki hudo zbolijo."

Covid-19 je vsekakor nevarnejši od sezonske gripe, ki pa jo moramo razlikovati od pandemske, ko gre za nov virus gripe. Ta je običajno nevarnejša od sezonske, pravi Margaret Ann Harris iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). In dodaja, da se podatki o tem, kakšna je umrljivost zaradi covida-19, od države do države razlikujejo. "V Združenem kraljestvu so na primer sprva vse okužene, ki so umrli v roku 21 dni oziroma enega meseca, tudi če so umrli v prometni nesreči, šteli kot umrle zaradi covida-19. V nekaterih drugih državah pa med tiste, ki so umrli zaradi covida-19, štejejo samo tiste, ki so umrli v bolnišnici. Številne države niso štele tistih, ki so umrli doma ali v domu starejših občanov. Ko ta virus prizadene skupnost, je na žalost preveč primerov, ki sploh ne pridejo do bolnišnice. Morda zato, ker ne vedo, da je to covid-19, ali pa so bolnišnice prepolne in ne dobijo priložnosti za zdravljenje. Natančne smrtnosti ne bomo mogli oceniti, dokler ne bomo natančno analizirali podatkov za nazaj."

V svetu je razlika v številu umrlih z gripo in s covidom-19, po podatkih, ki so trenutno dostopni, precejšnja, česar pa ne moremo reči za Slovenijo. Leta pa še ni konec, prihaja sezona respiratornih okužb, tako da je za verodostojne sklepe o večji smrtnosti ene ali druge bolezni še prezgodaj. Tovrstne trditve so torej posploševanje, Bojana Beović pa medtem opozarja tudi: "Ne glede na to, ali je smrtnost večja ali manjša od smrtnosti zaradi gripe, gre za dodatno umrljivost prebivalstva."

Otroci ne prenašajo novega koronavirusa – da ali ne?

Statistika za Slovenijo kaže, da je do zdaj najmanj okužb v starostni skupini do 14 let. Našteli so jih 125, kar je manj kot 3,7 odstotka vseh (3388). Po dozdajšnjih ugotovitvah otroci covid-19 prebolevajo v blažji obliki kot odrasli. Podobno kot pri odraslih sta lahko prisotna kašelj in vročina, se pa pri otrocih pogosteje pojavljajo prebavne težave.

Otroci so pogosto tudi brez znakov bolezni. A nikakor to ni pravilo: tudi otroci lahko zelo hudo zbolijo, pravi Margaret Ann Harris, prav tako pa lahko prenašajo bolezen naprej.

Izhodiščno trditev nam je pomagala razjasniti tudi Vesna Pulko: "Po trenutnih razumevanjih okuženosti otrok kaže, da so večinoma brez simptomov, v nekaterih primerih pa lahko virus prenašajo tudi naprej. Tisti brez simptomov tudi manj kašljajo, zato je verjetnost prenosa manjša. Do zdaj je pomagalo tudi to, da so bile šole zaprte, zdaj pa bomo videli, kako bo potekalo naprej."

Dozdajšnje ugotovitve kažejo, da torej otroci manjkrat prenašajo novi koronavirus. Trditev, da ga ne prenašajo, pa ne drži.