V Melbournu, žarišču epidemije v Avstraliji, je strogim ukrepom, ki veljajo že en mesec, nasprotovalo več sto ljudi. Policija je prijela 15 ljudi, ob tem pa so sporočili, da so nad udeležbo "razočarani".

"Vsem opozorilom navkljub je bilo videti veliko razočaranje, da so se posamezniki danes udeležili protesta, s tem pa ogrozili življenja prebivalcev," je zapisala policija v izjavi.

Protesti ob "dnevu svobode", kot so jih poimenovali, so potekali tudi v Sydneyju, pa tudi v nekaterih drugih mestih po državi.

Premier Victorie Daniel Andrews je opozoril, da bi protesti lahko ogrozili pot te južne zvezne države iz popolnega zaprtja, ki tam še kar traja.

"Ni varno, ni pametno, ni zakonito," je dejal Andrews. "Pravzaprav je absolutno sebično, da ljudje protestirajo. Edini protest, edini boj, v katerega bi morali biti vpleteni, je boj proti temu virusu."

Shod v Rimu proti "novemu svetovnemu redu"

Protestni shod proti prestrogim ukrepom za zajezitev virusa pa poteka tudi v Rimu, kjer je med protestniki opaziti transparente, kot so "Ne maskam, ne socialni distanci", "Uprite se novemu svetovnemu redu", pa tudi transparente v podporo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki že od samega začetka minimalizira nevarnost virusa.

Ob tem je italijanska vlada pozvala vse ljudi, ki se nameravajo udeležiti današnjega protesta, naj se "seznanijo z dejstvi".

"Spoprijemamo se s pandemijo. V Rimu je danes demonstracija ljudi, ki ne verjamejo v njen obstoj. Odgovorili jim bomo s številkami," je sporočil premier Giuseppe Conte.

Nasprotnike ukrepov je nagovoril tudi zunanji minister Luigi Di Maio. "Pozivam zanikovalce novega koronavirusa, naj vsaj izkažejo spoštovanje do svojcev umrlih," je dejal.

Italija je bila v prvem valu epidemije med najbolj prizadetimi državami, v zadnjem času pa se tam znova veča število okuženih, zato ukrepe znova zaostrujejo.

Sorodna novica Policija v Berlinu prekinila protikoronski protest

V državi so do zdaj zaznali 275.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo je več kot 35.500 bolnikov s covidom-19.

Danes so sicer potrdili manj novih okužb kot dan prej, 1695, a več smrti. V petek je bilo novih okužb 1733, kar je najvišji dnevni porast od začetka maja. Umrlo je 16 bolnikov s covidom-19, dan prej 11.

Zagreb: "Covid je laž"

Protest proti strogim ukrepom so danes organizirali tudi v Zagrebu. Na "Festivalu svobode", za katerim stoji Državljanska pobuda Pravice in svobode, se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so nosili napise Covid je laž, Nismo vsi covidioti, Svoboda objemu, Zdrav razum je naš razum ter zažigali maske.

Organizatorji so povedali, da se zavedajo obstoja koronavirusa in covida-19, a menijo, da so ukrepi, ki jih določa nacionalni štab civilne zaščite, pretirani glede na število primerov težkih oblik bolezni. Menijo, da so zaradi tega ogrožene temeljne človekove pravice in svoboščine, ter da ukrepi nimajo niti znanstvene niti človeške podlage.

Med drugim so omenjali, da je zaradi omejevanja obratovanja ogrožena pravica do dela podjetnikov. Poudarili so, da zaradi covida-19 pravočasne zdravstvene oskrbe niso dobili ljudje, ki imajo druge zdravstvene težave. Kritizirali so tudi medije, češ da delajo propagando glede novega koronavirusa in zganjajo paniko.

Hrvaški minister za zdravstvo Vili Beroš je na svojem Facebooku napisal, da spoštuje pravico do protestov, a ne more podpreti neznanstvenega pristopa h covidu-19, kot ga imajo organizatorji Festivala svobode

V Nemčiji protesti že več kot mesec dni

V Nemčiji podobni protesti proti strogim ukrepom za zajezitev virusa potekajo že več kot mesec dni. Prejšnjo soboto je policija veliki protest v Berlinu, ki se ga je udeležilo skoraj 40.000 ljudi, prekinila in pridržala 300 ljudi. Protestniki so takrat nosili transparente "Ne koronskemu pranju možganov", "Svoboda" in "Ne nagobčnikom".

Protest je sicer po pritožbah na sodišču dobil dovoljenje za izvedbo tik pred zdajci, saj so ga deželne oblasti sprva prepovedale.

Bale so se namreč ponovitve dogajanja s predhodnega shoda istega organizatorja na začetku meseca, ko udeleženci prav tako niso upoštevali zaščitnih ukrepov.

Kot je za Al Džaziro povedal eden izmed protestnikov in s tem povzel mnenje številnih, koronavirus ni nič kaj usodnejši od gripe, pandemijo pa da so oblasti izkoristile za "zasužnjenje" ljudstva. Ob tem je tudi dejal, da so vsi ukrepi nezakoniti.

Policija se ne strinja. Kot je na tiskovni konferenci prejšnji teden povedala direktorica berlinske policije Barbara Slowik, število okužb v prestolnici in po državi narašča, t. i. koronaskeptiki pa dosledno ignorirajo varnostne ukrepe, kot so ohranjanje medsebojne razdalje in nošnja mask.

"Menimo, da v tem času, ko število okužb narašča, tovrstna zborovanja res niso odgovorna," je dejala.

Ukrepi združili številne skrajne pole

Protesti izpostavljajo vse večje frustracije v družbi, ki ji ob začetku novega šolskega leta grozijo ponovno zapiranje meja, karantene in zaprtja.

Ob tem pa se izrisuje tudi resna etična in družbena polemika, kako uskladiti skrb za javno zdravje z osebnimi svoboščinami, ki jih je koronakriza močno omejila. Pravica do zaščite prebivalstva pred zdravstveno krizo proti pravici posameznika, da izraža nasprotovanje vladnim ukrepom.

Obvezna nošnja mask, ohranjanje medsebojne razdalje, prepoved zborovanj in večjih dogodkov ...

Vse to je povezalo izjemno različne struje, od skrajnih desničarjev in privržencev teorij zarot do skrajnih levičarjev in nasprotnikov cepljenja, od zaskrbljenih staršev, ki menijo, da ukrepi uničujejo otroštva najmlajših, do tistih, ki se vse bolj sklicujejo na alternativna mnenja stroke, ki so v medijih sicer pogosto zatrta.

Kar jih druži, je vsesplošni občutek krivičnosti in izgube osebnih svoboščin, številni za zgled tudi dajejo Švedsko, ki je kot praktično edina ubrala precej manj omejujoč model, brez mask in brez karantene.

A voditelji praktično vseh držav so si razmeroma enotni, da se morajo ukrepi ohraniti, prebivalstvu pa polagajo na srce, naj se čim prej sprijazni "živeti novo normalnost", še posebej pred hladnejšimi meseci.

Prav tako stroka odgovornost za porast okužb pripisuje "preveliki razpuščenosti" ljudi med poletnimi dopusti, ko da so se številni prehitro sprostili in pozabili na predpisane ukrepe, kot so maske, razkuževanje in ohranjanje medsebojne razdalje.