V četrtek je vlada sklenila, da bo treba ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev. Kot je danes ponovil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, še ni znano, kdaj bo ta ukrep stopil v veljavo, prav tako ni znano, kakšna bo mejna temperatura za vstop. Bodo pa merjenje po njegovih besedah izvajali varnostniki, vratarji ali drugi nadzorni organi, ki morajo biti za to tudi usposobljeni.
Na vprašanje, ali morajo delodajalci že zdaj naročati naprave za merjenje temperature, je Kacin odgovoril, da bi sam kot delodajalec ali lastnik podjetja že poskrbel za nakup teh naprav, saj se bodo verjetno dobavni roki na trgu podaljšali. Poudaril je, da v veliko podjetjih temperaturo že merijo s prenosnimi napravami ali komorami s termo kamerami.
Številni posamezniki in delodajalci so se z vprašanji glede napovedanega ukrepa obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Iz njenega urada so sporočili, da nujnosti in smiselnosti napovedanega vladnega ukrepa merjenja temperature zaposlenih in obiskovalcev ne morejo komentirati z vidika presoje medicinske stroke o preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19.
Če pa bi zdravstveni strokovnjaki takšen ukrep opredelili kot potreben, učinkovit in nujen, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika, je jasna informacijska pooblaščenka. Ob tem je izpostavila, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po njenem vedenju takšnega ukrepa avtomatično in za vse delodajalce ali druge organizacije ni svetoval. "Ob presoji, kateri ukrepi se zahtevajo ali priporočajo, pa je vedno treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti, če npr. za dosego cilja preprečevanja širjenja virusa zadošča podpis izjave o tem, da posameznik nima določenih simptomov, potem neposredno zbiranje konkretnih drugih podatkov o zdravstvenem stanju za ta isti namen ni opravičljivo," je še zapisala.
Zato predlaga, da naj lastniki in vodstva podjetij od specialistov za medicino dela pridobijo oziroma dopolnijo oceno tveganja širitve virusa v podjetju in pravočasno uvedejo vse ukrepe. Pri tem je, kot opozarja informacijska pooblaščenka, treba upoštevati tudi vsa znanstvena spoznanja in priporočila medicinske stroke.
Evropska komisija: Nizko učinkovit in drag ukrep
Prelesnikova je izpostavila priporočila Evropske komisije, v katerih je ukrep merjenja temperature ocenjen kot nizko učinkovit in hkrati cenovno zelo drag, saj daje številne lažne rezultate. Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Prav tako pa številni posamezniki, ki so okuženi z novim koronavirusom, ne kažejo znakov povišane temperature.
Prav tako delodajalci glede na določbe veljavne delovnopravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi, je spomnila.
Na dileme morata po mnenju informacijske pooblaščenke odgovor primarno podati zakonodajalec in zdravstvena stroka. Ob odločanju o obveznih in priporočenih ukrepih pa morajo tako zakonodajalec kot tudi delodajalci presoditi zlasti, ali je res nujno in primerno, da delodajalec meri in spremlja telesno temperaturo zaposlenih, ali je nujno in primerno te podatke hraniti, katere podatke obdeluje in hrani ter za koliko časa. Prav tako se morajo vprašati, ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe in zagotavljanja nemotenega delovnega procesa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje