Začasno premirje je rezultat prvega diplomatskega stika med Armenijo in Azerbajdžanom od začetka spopadov v Gorskem Karabahu 27. septembra, v katerih je umrlo na stotine ljudi.

V pogovorih sta sodelovala armenski zunanji minister Zohrab Mnatsakanjan in azerbajdžanski zunanji minister Jejhun Bajramov, ki nista dajala izjav za medije.

Začasno premirje med državama je začelo veljati ob 12. uri, je po desetih urah pogajanj v ruski prestolnici napovedal Lavrov, ki je posredoval v pogovorih. Dodal je še, da sta Armenija in Azerbajdžan privolila v to, da spor končata.

Prvi mož ruske diplomacije je napovedal, da bo pri humanitarni pomoči na območju Gorskega Karabaha posredoval Mednarodni odbor Rdečega križa.

Napovedal je tudi, da bo na območju začela delovati Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Očitki o kršenju premirja

Že kmalu po začetku prekinitve ognja sta strani druga drugi očitali kršitve.

Armensko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so azerbajdžanske sile ob 12.05 sprožile napad na območje Karahanbejli.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je armensko stran obtožilo, da je približno pol ure po prekinitvi ognja s topništvom napadla območji Terter in Agdam.

Napeta pogajanja v Moskvi

"Začelo se je," je na Twitterju pred mirovnimi pogovori zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova in ob tem objavila fotografijo ruskega ministra Sergeja Lavrova in njegovih kolegov iz Azerbajdžana in Armenije.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je dejal, da bi morale biti smernice, ki so jih v Ženevi predlagale Francija, Rusija in ZDA, osnova za mirovni dogovor z Armenijo. Ob tem je poudaril, da je to zadnja priložnost za mirno rešitev konflikta v Gorskem Karabahu: "Armeniji dajemo priložnost za mirno rešitev konflikta. To je njihova zadnja priložnost," je dejal v televizijskem nagovoru.

Ob tem je bil jasen, da se "ne bodo pogajali, če bo armenski zunanji minister na pogovorih v Moskvi rekel, da Gorski Karabah pripada Armeniji", in da bodo "ozemlja dobili nazaj ter obnovili svojo ozemeljsko celovitost", kar bodo storili "po mirni poti ali z vojno".

Več kot 300 mrtvih

V petek so iz Azerbajdžana sporočili, da je od začetka spopadov umrlo 31 civilistov, 168 pa je bilo ranjenih, števila umrlih vojakov pa niso razkrili.

Armenske sile so sporočile, da je od začetka spopadov na njihovi strani umrlo 22 civilistov in 376 vojakov.

Območje z zgodovino nemirov

Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je razpadla Sovjetska zveza. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.

Državi sta se zaradi sporne pokrajine znova spopadli pred približno dvema tednoma. Gre za najhujše stopnjevanje nasilja na območju v zadnjih nekaj letih, krivdo za spopade pa obe strani pripisujeta druga drugi.

Šlo je za najhujše spopade od vojne v obdobju med letoma 1991 in 1994, ko je umrlo približno 30.000 ljudi.