Poslanci DZ-ja bodo v sredo potrjevali že peti t. i. protikoronski sveženj ukrepov, s katerim vlada skuša blažiti posledice pandemije koronavirusne bolezni 19 v Sloveniji. V tokratnem svežnju so novi ukrepi na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

Novela zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 bo predvidoma podaljšala večino veljavnih ukrepov za zaščito delovnih mest ter uvedla nekaj novosti na področju starejših in za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom.

Toda nekateri zakonski predlogi so naleteli na precej pomislekov in nasprotovanj, tako v javnosti kot pri vpletenih deležnikih in pri parlamentarni opoziciji.

Pomisleki o privatizaciji zdravstva

Na pobudo nekaterih opozicijskih strank se je v ponedeljek sešel odbor DZ-ja za zdravstvo, saj v delu javnosti prevladuje mnenje, da gre z nekaterimi novimi zakonskimi predlogi za korak k privatizaciji zdravstva.

Največ kritik gre na račun predvidenega nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, v okviru katerega bo na voljo 42 milijonov evrov, prijavili pa se bodo lahko tako javni kot zasebni zdravstveni zavodi.

Financirale ga bodo zdravstvene zavarovalnice in državni proračun. Ukrep je namenjen zmanjševanju čakalnih vrst v zdravstvu, v času, ko se del zdravstva bojuje za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni 19.

Financiranje zasebnih zdravstvenih zavodov od države pa je deležno kritik, kot začetek privatizacije javnega zdravstva.

Občinski redarji bi nadomestili zdravstvene inšpektorje

Med spornejšimi ukrepi, predlaganimi v petem protikoronskem svežnju, je pooblaščanje policistov in občinskih ter mestnih redarjev za izrekanje kazni glede kršitev zakona o nalezljivih boleznih.

"Navedena razširitev pristojnosti bo zagotovila večje število nadzornikov na terenu in s tem učinkovitejše zagotavljanju spoštovanja vladnih ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Prav tako se bo zmanjšala administrativna obremenitev prekrškovnih organov, saj bodo lahko Policija in občinsko redarstvo samostojno vodili prekrškovne postopke, pri čemer jim ne bo več potrebno podajati predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov na ZIRS (zdravstveni inšpektorat o. p.), ki je po veljavni ureditvi edini pristojen za vodenje prekrškovnih postopkov," je zapisano v predlogu zakona. Kar pomeni, da bi se z morebitnim kaznovanjem kršitev petkovih protestnikov v Ljubljani ukvarjalo kar mestno redarstvo.

Predlogu že nasprotuje Policijski sindikat Slovenije

"Ugotavljamo, da je vlada v predlogu zakona policistkam in policistom naložila nove naloge in bo s tem bistveno posegla v delovnopravna razmerja policistk in policistov, pri tem pa se je izognila socialnemu dialogu," so zapisali v PSS-ju, kjer so "zgroženi nad novim predlogom".

"Nekako še razumemo, da se je v zadnjih interventnih zakonih glede covida-19 tudi brez posvetovanja s Policijskim sindikatom Slovenije zaradi nujnosti določilo, da policisti namesto pristojnih zdravstvenih inšpektorjev vročajo odločbe o karanteni za zdravstvene inšpektorje," so navedli.

Policistom naj bi se ob rednih nalogah in obveznostih dodatno naložila pristojnost odrejanja karantene, za katero so po mnenju PSS-ja strokovno usposobljeni izključno zdravstveni inšpektorji.

"Policisti niso niti strokovno usposobljeni, niti nimajo takšnih nalog ovrednotenih, niti zanje ne morejo prejeti oziroma ne bodo prejeli pravičnega plačila, niti nimajo opravljenih potrebnih izpitov (ki niso sami sebi namen), niti ni mogoče vzpostaviti ustrezne pravne varnosti itd., ker je vodenje in določanje v upravnih postopkih za zagotavljanje zdravja in preprečevanje nalezljivih bolezni v izključni pristojnosti zdravstvenih inšpekcijskih organov, ki so zato tudi strokovno usposobljeni," opozarjajo v PSS-ju.

Podobno je po njihovem mnenju z izvajanjem nalog prekrškovnega organa in izrekanjem glob policistov in občinskih redarjev glede zakona o nalezljivih boleznih, kar zdaj izvaja zdravstvena inšpekcija.

Denimo glede prepovedi gibanja osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo, ali prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni.

"Tudi v tem primeru policisti in redarji niso usposobljeni za vse naloge in niso plačani za izvajanje nalog inšpekcij po zakonu o nalezljivih boleznih," poudarjajo v PSS-ju.

Ukinitev zakona o enotni ceni knjige kot protikoronski ukrep

Verjetno najbolj nenavaden ukrep, ki se je znašel v petem svežnju protikoronskih ukrepov, pa je prenehanje veljave zakona o enotni ceni knjige, ki je bil sprejet leta 2014.

Opozicija je v DZ-ju dosegla, da bo razveljavitev veljala le začasno do konca aprila 2022. Po pojasnilih ministrstva za kulturo naj bi sicer s tem pomagali založnikom.

Kaj sicer še prinaša peti sveženj?

Subvencioniranje čakanja na dela na domu, ki velja od sredine marca, naj bi podaljšali za vse panoge do konca leta, morda celo do sredine leta 2021. Pogoj je upad prihodkov za vsaj 30 odstotkov glede na leto 2019.

Podaljšano naj bilo povračilo nadomestila plače za delavce v karanteni. Novost je povračilo nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela za delavce, ker je bila karantena odrejena otroku.

Tri dni samodejnega bolniškega dopusta

Zaposleni bodo lahko uporabili do tri dni odsotnosti z dela zaradi bolezni, ne da bi jim bilo treba predložiti potrdilo osebnega zdravnika. O bolezni naj bi obvestili zgolj delodajalca.

Po zakonskem predlogu bi bil lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o
upravičeni zadržanosti, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Ukrep bo predvidoma veljal do konca leta 2020.

Za samozaposlene in mikropodjetja se s 1. oktobrom znova uvaja ukrep mesečnega temeljnega dohodka, ki je bil veljaven v času razglašene epidemije. Do konca leta bodo lahko prejemali mesečni temeljni dohodek v vrednosti 700 evrov in povračilo prispevkov v vrednosti 400 evrov mesečno. Samozaposleni bodo upravičeni tudi do povračila nadomestila v vrednosti 250 evrov, če jim je bila odrejena karantena.

Javni zdravstveni zavodi bodo upravičeni tudi do povračila stroškov za nakup medicinske opreme, potrebne zaradi epidemije koronavirusne bolezni 19. Enako velja za domove za starejše občane, ki jim bo država povrnila tudi izpad prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti.

Prerazporejeni delavci v zdravstvu naj bi bili nagrajeni z 20 odstotki plače, dodatek za delo v sivih ali rdečih conah domov za starejše občane pa naj bi znašal 30 odstotkov.

Vključeni v zdravstveno zavarovanje bodo imeli možnost brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi.

Avtobusnim prevoznikom, ki v času razglašene epidemije niso opravljali dela, bo država izplačala odškodnino, izvajalcem javnega potniškega prometa bo tudi subvencionirala stroške zaščitne opreme.

Predlog zakona pa predvideva tudi novo prostovoljno mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi, ki pa bo uporabnike seznanjala tudi s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.

Na področju izvrševanja kazenskih sankcij pa je predvidena možnost prekinitve prestajanja kazni zapora obsojencu, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja novega koronavirusa in če ne obstajajo varnostni zadržki. Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora pa bi lahko z namenom preprečitve širjenja epidemije predčasno odpustil obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni, tri mesece prej kot po veljavni zakonodaji.