Najodmevnejši točki dnevnega reda redne oktobrske seje DZ-ja sta bili tokrat kadrovski. Poslanci so namreč glasovali o predlogu predsednika republike Boruta Pahorja za izvolitev Anžeta Erbežnika za ustavnega sodnika in o tem, ali naj Arjana Brezigar Masten postane viceguvernerka Banke Slovenije. Ne eden ne drugi nista prejela zadostnega števila glasov za imenovanje.

Sorodna novica Tako Erbežnik kot Brezigar Mastenova dobila podporo mandatno-volilne komisije

Erbežniku so v predstavitvi stališč podporo odrekli v opozicijskih strankah LMŠ, Levica in SAB. A glede na podporo na matičnem delovnem telesu se je pričakovala njegova izvolitev. Na tajnem glasovanju ga je nato podprlo 44 od 82 prisotnih poslancev. 35 jih je glasovalo proti, tri glasovnice pa so bile neveljavne. Za izvolitev je potrebna večina glasov vseh poslancev, kar je 46 glasov. To je že drugi zaporedni spodleteli poskus imenovanja novega ustavnega sodnika.

"Kot posameznik se proti čemu takšnemu zelo težko obraniš"

Erbežnik je po tajnem glasovanju spomnil, da je v postopku kandidature "doživel nekaj osebne diskreditacije". Dejal, da mu je žal, da postopki za imenovanje funkcionarjev v Sloveniji postajajo takšni. "Kot posameznik se proti čemu takemu zelo težko obraniš," je še dodal.

"V Sloveniji so žal neke zakostenele strukture, bodisi v pravosodju bodisi v gospodarstvu ali kjer koli drugje, ki ne dopuščajo, da bi prišel nekdo, ki razmišlja, ki je relativno neobremenjen, ki prihaja od zunaj," je povedal. O točnih razlogih za ta rezultat lahko le špekulira. Po njegovem mnenju je "diskreditacijska kampanja, ki jo je izvajal eden izmed medijev, pripomogla k temu, da so si nekateri premislili".

Spomnil je predvsem na očitke ob tem, ko je v preteklosti opozarjal na korupcijska tveganja v sodnem svetu. "Zamolčano je bilo, da je Komisija za preprečevanje korupcije s sklepom ugotovila korupcijska tveganja pri sodnem svetu in jim naložila priporočila za prihodnost," je pojasnil. Dodal pa je še, da so bili nekorektno prikazani zapleti okoli njegovega doktorata na ljubljanski pravni fakulteti. "Prekiniti sem ga moral zaradi subjektivnega odnosa mentorja," je poudaril.

Kot je dodal, je "sodnik Zlatko Dežman uradu predsednika republike zaradi neresničnih izjav nekaterih medijev in nekaterih poslancev poslal dopis s pojasnilom tega postopka, v katerem je sodeloval". "To so žal stvari, proti katerim kot posameznik ne morem ukrepati," je še dodal. Izrečene trditve so bile neresnične, je še poudaril. Sicer državi in prihodnjim kandidatom za mesto ustavnega sodnika želi vse dobro. "Če se bo sploh še kdo prijavil," je dodal.

Podporo javno odrekel del opozicije

Pred glasovanjem je vodja poslanske skupine stranke LMŠ Brane Golubović je dejal, da je predsednik republike Borut Pahor pri predlogu kandidata za ustavnega sodnika dal prednost politični matematiki oz. uspehu predloga, ne pa potrebam in znanju, ki ga ustavno sodišče potrebuje.

Erbežnik tudi poslancev SAB-a ni prepričal. Kot je dejala vodja poslanske skupine Maša Kociper, na mestu ustavnega sodnika pričakujejo najuglednejše pravnike z bogatimi kariernimi in življenjskimi izkušnjami in niso naklonjeni jasno politično profiliranim kandidatom.

Poslanec Levice Željko Cigler je opozoril, da bi na mestu ustavnega sodnika potrebovali močnega kandidata, ki bi ubranil temelje demokratične ureditve in osnovne človekove pravice. Erbežniku lahko po njegovih navedbah priznajo določena pravna znanja, a v njem ne vidijo človeka, ki bi prispeval k večji kakovosti odločb ustavnega sodišča.

Erbežnika, ki je izredni profesor za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti in kot svetovalec dela v odboru za pravosodje in notranje zadeve v Evropskem parlamentu, je Pahor v izvolitev DZ-ju predlagal po končanem ponovljenem pozivu za kandidata za ustavnega sodnika. Ob prvem pozivu je predlagal Andraža Terška, ki pa na tajnem glasovanju v DZ-ju ni dobil dovolj glasov. Če bi bil Erbežnik izvoljen, bi nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija.

Brez zadostne podpore za imenovanje viceguvernerke

Tudi Arjana Brezigar Masten na tajnem glasovanju v DZ-ju ni prejela zadostne podpore za imenovanje za članico sveta Banke Slovenije in s tem za viceguvernerko osrednje finančne ustanove v državi. Kot v glasovanju za ustavnega sodnika jo je podprlo 44 poslancev, proti jih je bilo 35, tri glasovnice so bile neveljavne. Predsednik republike Borut Pahor bo moral tudi v tem primeru ponoviti postopek iskanja.

Brezigar Mastenova bi v primeru izvolitve v svetu Banke Slovenije zasedla mesto Marka Bošnjaka, ki je uradno iz osebnih razlogov odstopil s položaja, ta korak pa je sledil lanski ugotovitvi protikorupcijske komisije, da je zaradi neplačevanja davkov pri oddajanju stanovanja ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto.

Pahor je kandidaturo Brezigar Mastenove v DZ posredoval na podlagi javnega poziva in po tistem, ko je opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Kandidature so sicer oddali še nekdanji finančni minister Andrej Bertoncelj, nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, Tina Žumer, Štefan Belingar, ekonomist Anže Burger, pred časom že članica sveta Banke Slovenije Mejra Festić, Kristijan Hvala, Matjaž Koman in Franci Tušek.

Po več letih razprav DZ potrdil novelo zakona o preprečevanju korupcije

Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. DZ je po več letih političnih in strokovnih razprav o nujnosti sprememb zakona, ki je podlaga za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), sprejel novelo. Zanjo je glasovalo 78 poslancev, proti so bili trije. Po oceni večine poslanskih skupin zakon ureja ključne pomanjkljivosti pri delovanju KPK-ja.

Po besedah pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič je ključna sprememba zakona, da krepi preventivno in nadzorno vlogo KPK-ja ter jasno razmejuje pristojnosti za pregon kaznivih dejanj korupcije med KPK-jem na eni ter policijo in tožilstvom na drugi strani. Novela tako natančneje določa, da KPK izreka načelna mnenja in ugotovitve o konkretnem primeru, sume kaznivih dejanj pa naznanja pristojnim organom. "Ravno nejasnosti pri tem so v preteklosti povzročale veliko težav pri izvajanju zakona in tudi razumevanju vloge komisije," je dejala ministrica.

Novela ureja pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, jasneje ureja postopek in vlogo udeležencev pred komisijo ter razširja nadzor nad premoženjskim stanjem na način, da so za poročanje o svojem premoženjskem stanju zavezani tudi nadzorniki družb v državni lasti. "Predlagane rešitve so po naši presoji takšne, da KPK-ju dajejo ustrezna orodja za učinkovito delo," zagotavlja ministrica.

V predstavitvi stališč je večina poslanskih skupin novelo podprla. Do novele so bili kritični v Levici in SNS-u, pomisleke so izrazili tudi v stranki LMŠ. "Čeprav se z nekaterimi spremembami, ki jih je v besedilo vnesla koalicija, ne strinjamo, je prav, da jih končno tudi sprejmemo. Osnovni namen povečati učinkovitost KPK kot neodvisnega in samostojnega organa namreč ostaja," je dejal Rudi Medved (LMŠ).

"Že v prejšnjem mandatu smo imeli na predlog kar nekaj pripomb, a v prvi obravnavi smo ga takrat podprli. Prepričani smo bili, da bo vlada v nadaljevanju z drugo in tretjo obravnavo odpravila pomisleke. Dve leti in pol pozneje z razočaranjem ugotavljamo, da je pred nami skoraj identičen predlog," je dejal Miha Kordiš (Levica). V Levici so sicer nato na glasovanju novelo kljub vsemu podprli.

Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da je zakon celo izrazito slab, predvsem pa, da ne omogoča sodnega varstva tistim, ki "jih bo KPK dobil v kremplje". Med drugim ga moti določba, da KPK po pravnomočnosti odločbe o prekršku podatke o kršitelju objavi na spletni strani. "Gre za pripravo politične inkvizicije in v SNS-u smo proti temu," je dejal. Poslanci SNS-a so nato tudi glasovali proti noveli.

Poslanci sprejeli novelo zakona o varstvu okolja

Na dnevnem redu je bila tudi novela zakona o varstvu okolja, ki daje podlago za ureditev ravnanja z odpadno embalažo od prihodnjega leta naprej in jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po skrajšanem postopku. Za novelo zakona je glasovalo 51 poslancev, proti nihče. Z novelo želi vlada doseči, da vso odpadno embalažo iz skladišč dejansko odpeljejo družbe za ravnanje z embalažo po predhodno plačani embalažnini za vse odpadke.

Novela določa, da bodo morali proizvajalci za izdelke, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, zagotavljati in financirati predpisano ravnanje z rabljenimi izdelki in z vsemi odpadki, ki nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. To svojo obveznost bodo lahko izpolnili sami ali skupaj z drugimi proizvajalci, tako da bodo za to pooblastili združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo.

Novela bo podlaga za sprejetje uredbe, ki bo razširila obveznost plačila embalažnine na vse, ki dajejo embalažo na trg. Torej je ne bi več plačevali le tisti, ki je dajo na trg več kot 15 ton letno, kot je veljalo doslej. Uredba bi začela veljati s 1. januarjem 2021, odvoz v skladiščih nakopičene embalaže bo do konca letošnjega leta še krila država iz proračuna.

Predvideva tudi spremembe na področju trgovanja z emisijskimi kuponi skladno z evropskimi direktivami. Tretji sklop sprememb se nanaša na obratovalni monitoring, in sicer bo lahko po predlogu vlada izjemoma omogočila izvajanje monitoringa tudi subjektom, ki ne bodo pooblaščeni za izvajanje le-tega, med drugim, če bodo uporabljali najboljše razpoložljive tehnologije (BAT).

Podpora zakonu o učinkoviti rabi energije

DZ je s 77 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi nov zakon o učinkoviti rabi energije. Ta pokriva področje energetske učinkovitosti in učinkovite rabe energije, ki je bilo prej del energetskega zakona, prilagaja pa se tudi novim določilom evropske zakonodaje.

Zakon vsebinsko ureja učinkovito rabo energije in ukrepe, ki jo spodbujajo v vseh sektorjih in deležnikih. Na ravni EU-ja je treba energetsko učinkovitost do leta 2030 povečati za 32,5 odstotka, Slovenija pa si je zadala cilj povečanja za vsaj 35 odstotkov glede na osnovni scenarij iz leta 2007.

Tematika se je iz energetskega zakona umaknila, ker je ta zelo obsežen in zaradi pogostega spreminjanja evropske zakonodaje nepregleden. Zakon določa splošne obveznosti na področju merjenja porabe energije in obračunavanja stroškov za porabljeno energijo ter predpisuje ločeno merjenje zemeljskega plina in merjenje porabe energije za ogrevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo.

Zaradi lažjega prehoda na uporabo električnih vozil se po zakonu zahteva namestitev posebnih polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih in počivališčih. Kabelske vode za električno polnjenje vozil bodo morale imeti napeljane tudi nove nestanovanjske in stanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti in tiste, ki so v postopku večje prenove.

Večina poslanskih skupin je spremembe podprla. Vsem se zdi področje optimizacije porabe energije zelo pomembno. Tako so soglašali s cilji, da se zmanjša raba energije v stavbah za 20 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005 in zagotovi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005. V SDju pa jih je motilo to, da pri sprejemanju zakona ni bil vključen najširši krog zainteresiranih deležnikov.

Zelena luč uvedbi e-vinjet za osebna vozila

DZ je s 74 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o cestninjenju, ki prinaša pravno podlago za uvedbo elektronskih vinjet za osebna vozila, načrtovano z decembrom 2021. Pred sprejetjem je bilo največ pomislekov na račun bojazni, da bi v prihodnje morali cestnino plačevati po prevoženih kilometrih, in glede zlorab.

Novi sistem cestninjenja osebnih vozil bo deloval tako, da bodo kamere snemale registrske tablice, Darsovi nadzorni mehanizmi pa bodo bdeli nad tem, kdo je vinjeto plačal in kdo ne. Če jo je, se bodo podatki takoj izbrisali, če ne, bodo izbrisani ob koncu postopka. Nakup e-vinjete bo mogoč preko aplikacije, spleta ali na bencinskih servisih. Vinjeta bo veljala eno leto od nakupa, in ne tako kot zdaj, ko velja do 31. januarja v letu, ki sledi tistemu, za katerega velja. V uporabi bodo ostale sedanje kategorije vinjet, torej letna, polletna in tedenska za tri različne kategorije vozil nosilnosti do 3,5 tone.

Cena bo po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo ostala enaka. Zdaj je za letno vinjeto za osebni avtomobil treba odšteti 110 evrov, za mesečno 30, za tedensko pa 15 evrov. Ob umiku vozila iz prometa bo mogoče povračilo dela denarja. Novi sistem e-vinjet, za katerega je Dars že objavil razpis, s katerim išče ponudnika za vzpostavitev in delovanje sistema, bo nadomestil sedanji sistem, ki je v veljavi od leta 2008. Tovorna vozila in avtobusi z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone imajo medtem od aprila 2018 svoj sistem elektronskega cestninjenja DarsGo.

"Ljudje tudi ne bodo imeli vsakoletne folklore odstranjevanja nalepk z vetrobranskih stekel," je rešitev pospremil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Ministrstvo si v sodelovanju z Darsom prizadeva, da bi se vzpostavil sodoben sistem e-vinjete, ki bi bil za uporabnike čim prijaznejši, obenem pa bi na učinkovit in sodoben način zagotavljal cestninjenje osebnih vozil, pa je v DZ-ju v torek poudaril državni sekretar na ministrstvu Blaž Košorok.

Večina poslanskih skupin je rešitve za uvedbo e-vinjet za osebna vozila podprla. Ob tem so se pojavili pozivi, naj ministrstvo ne odstopa od načrtov, da bo cena vinjete ostala enaka in da bo plačevanje cestnine ostalo enako, torej da bo ostalo vezano na časovno obdobje in da ne bo v prihodnosti prešlo na plačevanje po prevoženih kilometrih, za kar obstajajo prizadevanja Evropske komisije.

V stranki LMŠ noveli niso nasprotovali, je pa niso podprli zato, ker po njihovem v njej manjkajo varnostni mehanizmi, ki bi preprečevali zlorabe. Prepričani so, da bo več kraj registrskih tablic in njihovih menjav med avtomobili. Proti pa so bili v Levici, saj se jim zdita problematična možnost prehoda na plačilo po prevoženih kilometrih in vidik zasebnosti, saj naj bi sistem omogočil novo množično zbiranje podatkov o prebivalcih.

Enotna podpora spremembi zakona o starševskem varstvu

DZ je sprejel tudi spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katero je državni svet predlagal, da se staršu s krajšim delovnim časom zaradi skrbi za otroka plača prispevek za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela njegove povprečne mesečne bruto plače, ne več le od sorazmernega dela minimalne plače.

Za spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je glasovalo 72 poslancev, proti pa ni bil nobeden. Poslanci Levice so sicer vložili dopolnilo, po katerem bi za osnovo za obračun prispevkov vzeli povprečno mesečno bruto plačo v državi. Tako bi pomagali tistim, ki prejemajo manj od povprečne plače, so menili. Vendar dopolnilo ni bilo sprejeto.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin do predloga spremembe so tako v koaliciji kot v opoziciji menili, da so starši na krajšem delovnem času v primerjavi z drugimi zaposlenimi v neenakopravnem položaju, saj zaradi krajšega delovnega časa prejemajo nižje plačilo in posledično plačujejo tudi nižje socialne prispevke, zaradi česar bo njihova pokojnina nižja.