O tem, da vlada že pripravlja nov sveženj protikoronske zakonodaje, so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) izvedeli iz medijev. "Na tem mestu obžalujemo, da socialni partnerji, skladno z določili pravilnika o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta RS, nismo bili o tem formalno obveščeni in povabljeni k aktivnemu sodelovanju," so navedli.

Šesti sveženj protikoronske zakonodaje bi moral biti po njihovem mnenju "še bolj usmerjen k ljudem in izboljševanju njihovega ekonomskega in socialnega položaja, tudi s spodbujanjem notranje potrošnje", so zapisali v pismu. Tako se zavzemajo za ukrepe, ki bi spodbudili notranjo potrošnjo, povečali kupno moč prebivalstva ter okrepili povpraševanje po slovenskih izdelkih in storitvah slovenskih podjetij in obrtnikov.

Medtem ko so v Gospodarski zbornici Slovenije vladi predlagali, naj počaka z uveljavitvijo nove zakonodaje, ki bi zvišala minimalno plačo, so sindikati prepričani, da bi bilo zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na račun pravic delavcev, zlasti njihovih plač, "zgrešena poteza". Predlagajo pa tudi, da se čas, ko so delavci na čakanju na delo doma ali delajo po skrajšanem delovnem času, porabi za dodatna usposabljanja in izobraževanja.

Opozarjajo, da s protikoronsko zakonodajo vlada ne sme uvajati sprememb, ki pomenijo ali bi lahko pomenile trajen poseg v sistemsko zakonodajo oziroma spremenile delovanje sistema v njegovem bistvu. Ponovili so, da pričakujejo oblikovanje ukrepov za šesti protikoronski zakon ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev in v okviru socialnega dialoga.

Kakšne želje ima ZZZS?

Med konkretnimi predlogi sindikata so 100-odstotno nadomestilo plače enemu izmed staršev zaradi varstva otroka v primeru zaprtja osnovnih šol in vrtcev. Samozaposlenim naj se povrne izpad dohodka v vrednosti minimalne plače za čas, ko ne more opravljati dejavnosti zaradi zagotavljanja varstva otrok.

Ko je čakanje na delo doma posledica prepovedi opravljanja dejavnosti, naj pripada delavcu nadomestilo plače v višini 100 odstotkov. Delavcem, ki v času epidemije covida-19 delajo na delovnih mestih, bi ZSSS dodelil dodatek za delo v višini 250 evrov mesečno.

Sindikati predlagajo tudi zvišanje dodatka za neposredno delo z bolniki oziroma uporabniki, obolelimi za covidom-19, na 50 odstotkov. Vsem, ki v dosedanjem času niso bili deležni pomoči države, a jih je prizadela epidemija in nimajo rednih prihodkov, naj se izplača posebna denarna pomoč.

Ukrep krajšega delovnega časa bi po predlogu sindikatov pospremila dodatna stimulacija za tiste delavce, ki bi se udeležili enega izmed programov usposabljanj zavoda za zaposlovanje. Finančno naj bi država tudi sicer spodbujala zagotavljanje večje digitalne pismenosti, pridobivanje dodatnih znanj in kvalifikacij ter dodatno usposabljanje.

Delodajalci, ki prejemajo subvencije, po predlogu sindikatov ne bi smeli odpuščati v času, ko prejemajo državno podporo, in še nekaj mesecev zatem. Prav tako podjetja, ki so prejela državno pomoč, tri leta ne bi smela deliti dobička brez sorazmerne soudeležbe delavcev. Sredstva dodeljenih pomoči bi se štela kot vložek države v premoženje delodajalca, na podlagi katerega država pridobi določen delež podjetja, pri čemer bi se morala država v določenem časovnem obdobju iz takšnega podjetja umakniti oziroma svoj delež prodati.

Banke bi po predlogu sindikatov morale na prošnjo kreditojemalca zamrzniti plačilo posojil do konca leta 2021. Sindikati bi med drugim tudi znižali plačilo komunalnih prispevkov in električne energije gospodinjstvom do konca leta 2021 za pet odstotkov.

Cene osnovnih življenjskih potrebščin naj se zamrznejo na dan 1. novembra, in sicer do konca leta 2021. V ZSSS-ju ob tem predlagajo še ponovno regulacijo cen pogonskih goriv, podaljšanje koriščenja turističnih bonov in razširitev njihove rabe, subvencioniranje nakupa slovenskih izdelkov oziroma vpeljavo bonov za koriščenje storitev, ki jih nudijo slovenska podjetja in obrtniki, ter določitev najvišje cene za varovalno opremo za maske, razkužila in vizirje.

Predloge poslal tudi OZS

Prav tako je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) poslala vladi spisek dodatnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in jo pozvala, naj jih vključi v šesti protikoronski sveženj. Kot so pojasnili na zbornici, so predloge ukrepov sicer posredovali že prejšnji mesec, a so zaradi razvoja drugega vala epidemije seznam dopolnili.

"Vlada je s prvimi petimi interventnimi zakoni že priskočila na pomoč obrtnikom in podjetnikom, ki jih je prizadela epidemija. Ker pa so bili številni obrtniki in podjetniki ponovno primorani zapreti svoja podjetja oziroma omejiti svoje poslovanje zaradi drugega vala epidemije, jim moramo pomagati še s šestim protikoronskim svežnjem," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

OZS vladi predlaga, naj delodajalcem povrne celoten strošek, ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za čakanje na delo, torej celotnih 80 odstotkov nadomestila (bruto II), za obrtnike in podjetnike, ki so morali svoje dejavnosti zapreti ali omejiti zaradi odloka države ali občine, pa naj se ne upošteva merilo upada prometa -20 odstotkov.

Prav tako se zavzemajo, naj država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. Glede vračila državne pomoči v OZS-ju vladi predlagajo, naj v šesti protikoronski sveženj uvede varovalko, da podjetjem ne bo treba v nobenem primeru vračati državne pomoči, če jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti.

Podjetjem pa naj bo pri uporabi ukrepa čakanja na delo doma omogočeno, da dokažejo, da merila upada prihodka niso dosegli zaradi neprimerljivega obsega poslovanja v primerjavi s preteklim letom, so zapisali. Predlagajo, naj podjetja sredstva državne pomoči namenijo raje za raziskave in razvoj ali za nagrajevanje zaposlenih.

OZS vlado tudi poziva, naj država tistim podjetjem, ki so morala na podlagi odloka svoje obrate zapreti ali obseg poslovanja zmanjšati, povrne izpad dohodka ali vse fiksne stroške in povrne najemnine za poslovne prostore.

Zavzemajo se tudi za ureditev poroštvene sheme. "Podobno kot v sosednjih državah predlagamo dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva, z 10 odstotkov na 25 odstotkov prodaje in dvakratnik stroškov dela ter poenostavitve, ki bodo bankam in prosilcem omogočale, da bo shema v praksi zaživela," so pojasnili. Prav tako se zavzemajo za zamrznitev minimalne plače za vsaj še eno leto.

Težave zaradi davkov in prispevkov

Kot so še zapisali na zbornici, je zaradi kriznih razmer med obrtniki in podjetniki vedno več takšnih, ki niso upravičeni do ukrepov pomoči zaradi pogoja, po katerem morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in prispevki.

"Dejstvo je, da si mnogi še niso opomogli od krize spomladi in vseh davkov ne morejo pravočasno poravnavati. Predlagamo, da se pogoj datumsko omeji na način, da so do ukrepov upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020. Predlagamo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem ne omeji upravičenost do ukrepov pomoči," pozivajo na zbornici.

Glede na napovedi, da javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije ne bo zajel samozaposlenih in podjetij z do štirimi zaposlenimi, na OZS-ju predlagajo tudi, da se pomoč zanje vključi v šesti protikoronski sveženj. Glede plačilnih rokov pa predlagajo, da za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom trajajo osem dni.