Etiopska vlada je potrdila, da sta v petek pozno zvečer raketi zadeli območji letališč v mestih Bahir Dar in Gondar v zvezni državi Amhara, ki meji na Tigray. V napadih na letališče v Gondarju sta po navedbah zdravnika umrla dva vojaka, še 15 ljudi je bilo ranjenih. Letališče je imelo tudi materialno škodo, vse polete družbe Ethiopian Airlines z obeh letališč pa naj bi po napadih odpovedali, poroča Al Džazira.

Prebivalci obeh mest so poročali tudi o strelskih spopadih v obeh mestih, vendar so tamkajšnje oblasti Amhare sporočile, da so bile "razmere pod nadzorom v nekaj minutah" in da so "njihova mesta mirna".

TPLF je prevzel odgovornost za napada na letališči in dodal, da je šlo za povračilni udarec. Sile iz zvezne države Amhara se namreč skupaj z vladnimi silami bojujejo proti TPLF-ju v Tigrayu.

TPLF napade označuje za povračilne in grozi Eritreji

"V napadih smo poškodovali vojaške komponente letališč Gondar in Bahir Dar. Izvajali bomo še več raketnih napadov, da bi preprečili vojaška gibanja v Masawi in Asmari," je po napadih dejal visoki predstavnik TPLF-ja Getachew Reda.

Masawa in Asmara sta mesti v sosednji državi Eritreji, katere meja z Etiopijo poteka prav v pokrajini Tigray. Etiopski vladi pod vodstvom Abiya Ahmeda je uspelo prekiniti dolgoletno sovražnost v odnosih in je začela zbliževati odnose med državama.

14.500 beguncev pred spopadi pobegnilo v Sudan

V vojni v Tigrayu je bilo od začetka novembra ubitih že več sto ljudi. Zaradi spopadov je najmanj 14.500 beguncev že zbežalo v sosednji Sudan, navaja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Posebna komisija preverja navedbe o pokolu

Sorodna novica Spopadi z noži in mačetami: V Etiopiji na stotine mrtvih, večina civilistov

Amnesty International (AI) je v tem tednu poročal o grozljivem pokolu civilistov v kraju Mai Kadra. "V mestu Mai Kadra v jugozahodnem območju etiopske pokrajine Tigray, v noči na 9. november, je bilo veliko ljudi, verjetno na stotine, zabodenih oziroma razsekanih do smrti," je AI zapisal v poročilu.

Več očividcev naj bi zatrdilo, da so pokol z noži in mačetami izvedli pripadniki TPLF-ja po porazu proti vladnim silam na enem od bojišč. Predsednik Tigraya zanika vpletenost sil TPLF-ja v pokol. Žrtve napada naj bi bili sezonski delavci.

Etiopska komisija za človekove pravice je medtem v mesto Mai Kadra napotila ekipo preiskovalcev. Komisijo za človekove pravice imenuje vlada, a deluje kot neodvisen organ, poroča Al Džazira. Zaradi prekinitve internetnih in telekomunikacijskih povezav je sicer informacije na terenu zelo težko preverjati. AI ob tem trdi, da je digitalno preveril verodostojnost grozljivih fotografij in videoposnetkov trupel.

Vojna seje strah pred širjenjem konfliktov po Etiopiji in zunaj nje

Sorodna novica Etiopija na pragu "nepričakovane vojne" v pokrajini

Vojna v Tigrayu traja od začetka meseca, ko je etiopski premier Abiy, lanski Nobelov nagrajenec za mir, po napadu sil TPLF-ja na vladno vojaško oporišče v Tigrayu tja napotil vojsko ter vojaška letala. Napetosti so se sicer predtem stopnjevale že dalj časa. TPLF je desetletja dominiral tako v vojaškem kot političnem življenju v Tigrayu ter bil pomemben član preteklih etiopskih vlad.

Nato je oblast v Etiopiji prevzel Abiy in začel uvajati reforme, s katerimi je ukinil sistem etničnega federalizma, kar je zmanjšalo moč TPLF-ja v Tigrayu. Septembra so kljub nasprotovanju vlade izvedli volitve, na katerih je prepričljivo zmagal TPLF. Vlada v Adis Abebi je Tigraysko fronto nato označila za uporniško skupino.

Nasilje na območju se močno zaostruje in obstaja bojazen, da bi se konflikt lahko razširil na druge dele Etiopije, s 110 milijoni ljudi druge najštevilnejše afriške države, kot tudi v druge dele politično nestabilnega t. i. Afriškega roga. Strah se je po raketnih napadih na sosednjo pokrajino Amhara in grožnjah Eritreji zdaj še okrepil.

Borrell in Lenarčič svarita pred etničnim nasiljem in humanitarno katastrofo

Visoki predstavnik EU-ja za zunanje zadeve Josep Borrell in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sta medtem opozorila, da "so etnično usmerjeni ukrepi, sovražni govor in obtožbe o grozodejstvih, ki se dogajajo v Etiopiji, skrb vzbujajoči". "Demonizacija etničnih skupin" je po njunem mnenju smrtonosen začarani krog, pred katerim je treba Etiopijo obvarovati.

Lenarčič je še posebej opozoril na nevarnost humanitarne katastrofe, saj je bilo že pred zadnjo krizo v Etiopiji 15 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči, od tega trije milijoni v Tigrayu, kjer živi skupno okoli pet milijonov ljudi.