Raketa Dolgi pohod 5, ki je v vesolje ponesla osemtonsko sondo Čang'e 5, poimenovano po starodavni kitajski boginji Lune, je ob 4.30 po tamkajšnjem času poletela iz vesoljskega centra Venčang na otoku Hajnan na jugu države. Izstrelitev so si ogledali številni radovedneži.

Namen misije je zbrati približno dva kilograma kamnov in zemlje na še neraziskanem območju Lune, imenovanem Oceanus Procellarum oziroma Ocean neviht. Sonda bo na Luni predvidoma pristala konec meseca, material pa naj bi zbrala v enem lunarnem dnevu, kar je približno 14 dni na Zemlji.

Vzorci kamnov in zemljine se bodo nato vrnili na Zemljo v kapsuli, ki je programirana tako, da bo pristala na severu kitajske regije Notranja Mongolija na začetku decembra.

"Korak več h Kitajcem na Luni"

Na podlagi zbranih vzorcev želijo znanstveniki izvedeti več o Lunini preteklosti in vulkanski dejavnosti na njenem površju. "Vsi znanstveniki iz Kitajske in drugih držav bodo lahko proučevali Lunarne vzorce, ki jih bo zbrala sonda," je povedal pomočnik direktorja enote za raziskovanje Lune pri kitajski vesoljski agenciji (CNSA). Poznavalec kitajskega vesoljskega programa Čen Lan pa je ocenil, da namerava Kitajska misijo izkoristiti tudi za izboljšave tehnologij za prihodnje človeške odprave na Luno. "To je korak več h Kitajcem na Luni," je dejal. Dodal je, da je to ena bolj tveganih kitajskih vesoljskih misij doslej.

Misija je bila načrtovana že leta 2017, a so jo preložili zaradi težav z motorjem rakete Dolgi pohod 5. Je tehnično zahtevna in v primerjavi s prejšnjima misijama, ki sta pobrali vzorce z Lune, vključuje več novosti, je povedal ameriški astronom Jonathan McDowell.

Če bo misija uspešna, bo Kitajska postala šele tretja država po ZDA in Sovjetski zvezi, ki jima je uspelo pobrati vzorce z Luninega površja. Nazadnje so leta 1976 to storili Sovjeti.