Podatki o novih okužbah tudi kažejo, da so se trenutna žarišča preselila v domove upokojencev, da so najbolj na udaru starejši od 75 let in da hujšemu poteku bolezni opazno pogosteje podležejo moški.

"Trenutno se zdi, da smo – če gledamo Slovenijo kot celoto – na vrhu. Zdi se, da se je rast števila okuženih upočasnila, a se ni ustavila," pravi Miha Kadunc, eden od ustanoviteljev spletne skupnosti covid-19 Sledilnik. Po njegovem je spodbudno, da se rast na novo okuženih v primerjavi s preteklimi tedni opazneje upočasnjuje, "a to velja le za Slovenijo kot celoto. Če pogledamo po starostnih skupinah, se je rast v zadnjih tednih še vedno nadaljevala v skupini nad 75 let, tudi pri analizi po regijah opažamo velike razlike. Spodbudno upadanje je še vedno na Gorenjskem, zadnji teden je bilo upadanje opazno tudi v goriški regiji. Hitro rast pa sta imeli v zadnjem tednu posavska in savinjska regija. Koroška in pomurska regija imata sicer še vedno najvišje relativno število primerov, odkritih v zadnjem tednu ali dveh."

Prepočasno upadanje števila novih okužb ima lahko dolgoročne posledice. Kot je na nedavni seji pristojnega parlamentarnega odbora opozoril dr. Žiga Zaplotnik, različne stopnje pojemanja epidemije prinesejo tudi drugačno končno število žrtev. "Če bo epidemija pojemala samo za 10 odstotkov na teden, bomo imeli poleg predvidenih 1200, za katere smo že prepričani, da jih bomo imeli, še dodatnih 3500 smrti. Če bo pojemala za 20 odstotkov, jih bom imeli dodatnih 1500, če bo pojemala za 40 odstotkov na teden, jih bom imeli še dodatnih 500. 40-odstotno pojemanje na teden ustreza stopnji pojemanja v prvem valu epidemije." Poleg tega to pomeni tudi dodatno podaljšanje strogega omejevanja stikov, dodaja Kadunc. "Da pridemo do bolj znosnih številk, na primer le 10 novih okužb na dan, bi ob 10-odstotnem upadanju za to potrebovali skoraj leto, ob 20-odstotnem upadanju približno 20 tednov in ob 40-odsotnem od 8 do 10 tednov."

Pomemben vir okužb so delovna mesta

Ta teden je Nacionalni inštitut za javno zdravje začel objavljati podatke o najverjetnejših virih novih okužb. Po podatkih, ki so jih pridobili v obdobju od 16. do 22. novembra, naj bi kar četrtina okužb izvirala z delovnega mesta, petina iz domačega okolja in 15 odstotkov iz prenosov v okviru domov za starejše občane oziroma socialno-varstvenih zavodov. Kot poudarjajo na NIJZ, podatki niso natančni, četrtina vprašanih okuženih, denimo, ne pozna vira svoje okužbe. So pa to, da je lahko delovno mesto pomemben vir okužbe, v nedavni anketi skupaj z Mladimi zdravniki in agencijo Valicon potrdili tudi pri Sledilniku. Kot je dejala članica skupnosti Sledilnik demografinja dr. Maja Založnik, bi lahko od dveh tretjin delovno aktivnih ljudi, ki so v preteklem obravnavanem obdobju hodili v službo, kar četrtina delala od doma. "Desetini vprašanih tega ni omogočil delodajalec, 14 odstotkov pa se je samih odločilo, da še naprej prihajajo na delovno mesto. 140 000 Slovencev bi torej še lahko delalo od doma, a ne. To bi znatno vplivalo na zmanjšanje stikov in tu je še veliko prostora za izboljšanje."

Epidemija odnesla odstotek populacije vseh moških nad 85 let

Do zdaj smo imeli v državi več kot 65 000 prijavljenih primerov okužb, kar je več kot 3 odstotke prebivalstva, je povedal Miha Kadunc, "zaradi asimptomatskih obolenj in omejitev testiranja v določenih obdobjih pa vemo, da je bilo vseh primerov bolezni bistveno več." Glede na starostno strukturo je med potrjenimi primeri najvišji delež pri starejših od 85 let, "ob tem pa vidimo tudi visok delež v skupini med 25 in 54 let, tam je delež okuženih kar 5-odstoten med ženskami in 4-odstoten med moškimi. Pri smrtnosti pa opažamo znatno rast deleža umrlih med starejšo populacijo. Čeprav je žensk med žrtvami v starejši populaciji številčno več, pa je relativni delež pri moških višji, saj je bolezen taka, da moški praviloma težje zbolijo kot ženske. Pri moških v starostni skupini nad 85 let je umrl kar odstotek populacije."

Po besedah Maje Založnik je podatek umrlih za Slovenijo točen, bolj vprašljivo je trenutno primerjanje umrljivosti med državami, ki nas uvršča na sam vrh. Medtem ko so podatki za Slovenijo po njenem zanesljivi in se bodo v prihodnje le redko spreminjali ali dopolnjevali za nazaj, pa se znajo pri nekaterih drugih državah evidence še popravljati. Povprečje zadnjih sedem dni je sicer pri nas pri umrlih 1,8 na 100 000 prebivalcev. Primerljive države so Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Makedonija in Črna gora. Pojasnila je tudi, zakaj so evidence umrlih med vladnimi podatki drugačne kot tiste, ki jih podajajo na NIJZ. "Gre za dve različni vrsti podatkov. Vlada objavlja sprotno število umrlih, ti podatki pa nimajo nobenih demografskih podrobnosti. NIJZ po drugi strani poroča na podlagi evropskih smernic. Zdravstvene ustanove morajo pri tem izpolniti in poslati posebno prijavo in tu nastajajo zamude. Pri vladnih podatkih smo pred dnevi prešli mejo 1000 smrti, NIJZ pa je kot potrjene primere smrti tedaj navajal le nekaj čez 600 smrti."

Podatkovno podhranjeno slovensko javno zdravstvo

Aleks Jakulin, prav tako iz Sledilnika, je pred dnevi za Radio Koper opozoril na pomanjkljivo delovanje slovenske zdravstvene informatike, ki "že dve leti dobiva nagrade za najslabše nedosežke na konferenci Information Society, ki jo organizira Inštitut Jožef Stefan". Maja Založnik je ob tem spomnila na stanje ob nastopu prvega vala: "Marca je NIJZ na svoji strani objavljal le sliko tabele, številke pa smo nato ročno pretipkavali, ob tem tudi niso imeli arhiva. To je bil eden od razlogov, da je Sledilnik sploh nastal. Ne moremo reči, da ni bilo bistvenega napredka, še vedno pa so v podatkovnem toku napake in težave."

In kakšne podatke si ob tem še želijo, da bi lahko pripravili celovitejšo podatkovno analizo? Dobro bi bilo, če bi bilo poskrbljeno za epidemiološko poročilo o stanju v DSO, navrže Maja Založnik in doda, da bi jim zelo pomagali tudi podatki o demografski strukturi v bolnišnicah in na enotah intenzivne terapije, podatki o zamiku med pojavom simptomov in rezultatom testa, stopnji učinkovitosti epidemiološke službe in tako naprej.

Odpadne vode v pomoč pri zgodnji zaznavi novih izbruhov okužb

Med novimi spodbudnimi viri podatkov so lahko tudi informacije, ki jih o količini virusa v odpadnih vodah na nekaj testnih mestih po državi pripravlja Nacionalni inštitut za biologijo. Kot je pojasnila vodja raziskave dr. Maja Ravnikar, bi lahko bili ti podatki v veliko pomoč pri zgodnji zaznavi novih izbruhov okužb. "To je komplementaren način sledenja epidemiji. V glavnem se analizirajo ljudje, ki imajo bolezenska znamenja, medtem ko pri analizah odplak zajamemo širše območje z vso populacijo, ki tam živi." Na tak način testirajo posamezne občine, monitoring bi bilo prav tako mogoče izvajati tudi na posamičnih večjih objektih, kot so DSO, šole, bolnišnice in tako naprej.

Pri čistilni napravi Ljubljana so po njenih besedah že sredi septembra zaznali visoke količine virusa, ki so nato proti drugi polovici oktobra močno naraščale in dosegle vrh, ki še kar vztraja. "V zadnjih tednih opažamo majhen upad, ki pa ni prepričljiv. Po drugi strani pa pri čistilnih napravah Velenje, Šoštanj in tudi Celje platoja umiritve rasti še ni videti. Nasprotno pa smo pri Kopru videli, da se je vrh konec oktobra kar hitro prelomil in da so se začele količine virusa zmanjševati." Po njenih besedah nameravajo strokovni skupini in odločevalcem predlagati, da bi se tak monitoring uvedel širše po državi.

Kaj lahko prinese množična uporaba antigenskih testov?

Nove podatke in pomoč pri zajezitvi sedanjega vala epidemije utegnejo prinesti hitri antigenski testi, ki jih želijo v Sloveniji uvesti v določenih ustanovah. Nedavno so množično testiranje državljanov izvedli na Slovaškem. Po besedah farmacevta dr. Adama Hotre, ki je sodeloval na eni od točk testiranja v Bratislavi, so testiranje izvedli v vseh regijah Slovaške. Samo v prvem krogu so v enem koncu tedna testirali 3,6 milijona ljudi, ugotovljene okužbe pa so jim pomagale omejiti širjenje okužb. "Medtem ko so se v sosednjih državah številke na novo okuženih podvojile, se je pri nas krivulja umirila," je pojasnil Hotra. "Vsi smo z zanimanjem spremljali slovaški projekt," je dodala Maja Založnik. "Dokazali so, da je lahko množično testiranje pri prekinitvi verige širjenje učinkovito. Pomenljivo je tudi, da so med množičnim testiranjem odkrili toliko novih primerov, kot so jih pred tem skupno odkrili v vsem času trajanja epidemije."

Po njenih besedah gre za drug tip testa, kot je tisti, ki ga izvedejo s pomočjo metode PCR. "Njihova prednost je, da so bistveno hitrejši, ugodnejši in ne zahtevajo specializirane tehnične opreme. So pa manj zanesljivi. A stvar, ki odtehta, je, da jih lahko z večjo frekvenco izvajaš na večji populaciji." Pri tem je poudarila, da je pri takem testiranju nujna podatkovna podpora. Miha Kadunc je ob tem opomnil na pomen sistemske ureditve položaja in izolacije vseh tistih, pri katerih bi s tem testiranjem ugotovili okužbo. "Prav tako tudi za njihove stike in družinske člane. Le tako bi res prekinili verigo širjenja."

Zavirati je treba do ustavitve

Pri analizi drugega vala epidemije pri Sledilniku ugotavljajo, da smo imeli oktobra res skokovito rast. "Na dnevni ravni smo zabeležili 11-odstotno rast prijavljenih primerov, na tedenski 100-odstotno in na ravni dveh tednov to znese 320-odstotno rast," je pojasnil Kadunc.

In koliko so nas prepozni ukrepi stali? "Iz dinamike epidemije je matematično jasno, da je ukrepanje skoraj vedno prepozno in premalo strogo in odločno. A kot povejo modeli in podatki, če prej uporabimo ostre ukrepe, potem je lahko končni izkupiček bistveno ugodnejši. "Če bi enake ukrepe sprejeli dva tedna prej, bi imeli samo četrtino posledic, kot jih imamo danes. Analiza spomladanskih ukrepov v Španiji in Grčiji je pokazala, da je imela Grčija na koncu epidemije kar 100-krat manjše posledice, ker je začela vse ukrepe izvajati približno dva tedna pred Španijo." Tako Založnikova kot Kadunc se strinjata, da je bilo nedavno odštevanje od zelene, oranžne do rdeče in epidemične faze pri nas nesmiselno, saj je že sama rast od vsega začetka nakazovala, da je faza epidemije neizbežna. Vse to nas je tudi odvračalo od takojšnjega sprejemanje ustreznih ukrepov. "Na Sledilniku za nazaj ugotavljamo, da smo premalo opozarjali na to. Biti bi morali bolj glasni."

Na koncu sta se sogovornika navezala še na metaforo zaviranja, ki je lahko v primežu sedanjega vala komunikacijsko zelo učinkovita. "Ni pomembno le, da zaviramo, zavirati je treba do ustavitve. Ta metafora je posrečena, ker deluje na več nivojih: če voziš dvakrat hitreje, je tudi zaustavitvena razdalja približno štirikrat daljša. Pozno sprejemanje ukrepov pomeni bistveno slabši končni rezultat," je opozorila Maja Založnik. Ples z virusom je po njenem ne le zelo težak, ampak obsojen na neuspeh. "Ob tem, ko se zdaj ukvarjamo s črnimi dnevi okrog drugega vala, je pomembno, da se začnemo ukvarjati tudi s tem, kakšna je naša nacionalna strategija urejanja epidemije in življenja z virusom, če si ne želimo še tretjega vala. Ko bodo začeli primeri upadati do številke, ko bomo začeli spet premišljevati o tem, ali smučati v Italiji ali ne, bi bilo treba vedeti, ali se bomo kot država odločili za odpravo virusa, ali pa si želimo še naprej eksperimentirati z lovljenjem skupkov in tvegamo naslednji val," je za konec dodal Kadunc.

V skupnost covid-19 Sledilnik je trenutno vključenih 233 prostovoljcev, na dnevni ravni jih podatke ureja približno 65, na tedenski pa ima Sledilnik 90 aktivnih uporabnikov. Številni med njimi ob službi in študiju tej dejavnosti namenijo tudi po celoten delovnik na dan.