Nadzorni svet STA-ja se je na nujni seji tudi podrobno seznanil z vsemi dopisi med STA-jem in uradom vlade za komuniciranje v zadnjih dveh mesecih in z nastalimi razmerami v STA-ju po neizplačilu oktobrskega obroka izplačila, ki izhaja iz podpisane letne pogodbe med STA-jem in Ukomom, ki ga Ukom ni izplačal ob zapadlosti izplačila konec novembra 2020.

Nadzorniki menijo, da vodstvo STA-ja v komunikaciji z Ukomom ni ravnalo v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj se je izkazalo, da ne obstajajo pravni akti vlade, s katerimi bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA-ja. Nadzorni svet je vlado opozoril na nerazumljive pritiske na družbo STA-ja od Ukoma, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo.

Financiranje STA-ja je zakonska obveznost vlade

Nadzorniki STA-ja so se na tokratni seji seznanili s pravnim mnenjem glede spora med Ukomom in STA-jem, ki ga je pripravil pravni strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek.

Po seji nadzornikov STA-ja je Podbevšek pojasnil, da so opravili pravno analizo pogodbe med vlado in STA-jem in ugotovili, da je financiranje STA-ja zakonska obveznost vlade, ki je tudi pristojna in odgovorna, da deluje kot družbenik.

Predmet pogodbe je izvajanje javne službe, zato se lahko obveznost poročanja Ukomu nanaša zgolj na izvajanje javne službe. Vlada pa lahko ustavi financiranje javne službe, če se ta ne bi izvajala.

"Pogoj za prekinitev financiranja bi bilo neporočanje STA-ja, da ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali je javna služba izvedena ali ne. STA kvartalno in vmes poroča o izvajanju javne službe, zato ni bilo pravne podlage za prekinitev financiranja," je ugotavljal Podbevšek in dodal, da bi bile kakšne druge interpretacije pogodbe, da bi lahko zahtevali čisto vsa pojasnila, vključno z uredniško politiko in tržno dejavnostjo, nične, ker bi bile v neposrednem nasprotju s kogentno zakonodajo.

Vlada pa sicer lahko kot družbenik na podlagi zakona o gospodarskih družbah zahteva vpogled v dokumentacijo in podatke o tržni dejavnosti ter o poslovanju, ki presega javno službo.

Zakon o STA-ju pa – kot je ugotavljal Podbevšek – tudi določa, da vlada ne sme svoje družbeniške pravice izkoriščati tako, da bi se ogrozila samostojnost in neodvisnost ter tudi finančna samostojnost STA-ja. "V zakonu zato izrecno piše, da se s tem prepreči politične podreditve STA-ja," je opomnil.

Urbanija: Zaposleni na STA-ju so talci direktorja

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je, kot je poročal STA, v odzivu na pozive vodstva in zaposlenih v državni tiskovni agenciji, da naj Ukom spoštuje zakon o STA-ju in poravna obveznosti, zapisal, da izraža "izjemno zaskrbljenost zaradi položaja, v katerega je Slovensko tiskovno agencijo pripeljal direktor Bojan Veselinovič". "Še posebej nas skrbi, da zaradi svojega nedopustnega ravnanja kot talce očitno želi izrabiti svoje zaposlene, kar je sprevrženo in zavrženo dejanje," je navedel.

Poudaril je, da je pogodba med STA-jem in Ukomom, ki jo je podpisal direktor, zdaj javno objavljena, iz njenega šestega člena pa je razvidno, katere dokumente jim je direktor dolžan posredovati in kakšne so posledice, če tega ne bo naredil.

Opozoril je, da je direktor pogodbo podpisal z nekdanjo direktorico Ukoma, obenem pa ocenil, da je "izjemno nenavadna, še posebej ob vedenju, da agencija direktorja iz javno objavljenih podatkov plačuje približno 8500 evrov na mesec oz. 102.000 evrov na leto".

Ukom po navedbah Urbanije ne more mimo določb pogodbe, ker bi s tem ravnal nezakonito. "Kar si iskreno želimo, je, da direktor Veselinovič v skladu s pogodbo, ki jo je podpisal, nemudoma pošlje zahtevano dokumentacijo in preneha s prikrivanjem podatkov, s tem pa omogoči tudi nadaljevanje izvajanja podpisane pogodbe," je zapisal.

Obenem Urbanijo vse bolj skrbi, "kako škodljive za STA so šele druge pogodbe, če je že ta osnovna sestavljena tako". Po njegovih navedbah pa delno to pojasni tudi vprašanje, zakaj direktor ne izroči celotne dokumentacije.

Veselinovič: Poskus vnašanja nemira v kolektiv

Direktor STA-ja Veselinovič je sicer navedbe, da naj bi njegova plača znašala 8500 evrov, že v preteklih dneh označil za neresnične in zlonamerne. Pojasnil je, da je bila njegova plača za oktober 3552 evrov neto, ne pa več kot dvakrat večja. Objave vidi kot poskus vnašanja nemira v kolektiv STA-ja, potem ko je Ukom ustavil tekoče financiranje STA-ja.

Poudaril je, da so podatki "sicer že v celoti javno objavljeni tako v letnih poročilih STA-ja kot na spletni strani STA-ja". Skupni znesek izplačil direktorju, ki je vsakič objavljen v letnem poročilu STA-ja, predstavlja bruto bruto prejemke in vključuje tudi zakonsko določen enkratni spremenljivi prejemek ter stroške za prehrano in prevoz na delo, je še pojasnil Veselinovič.