Vesoljska sonda Čang'e 5 brez posadke je v sredo pristala v stepi Notranje Mongolije na severu Kitajske. Ker gre za težko dostopen teren, prekrit s snegom in temperaturo več kot -20 stopinj Celzija, so sondo poiskali helikopterji z infrardečimi kamerami. Območje pristanka je bilo veliko kar 21.000 kvadratnih kilometrov. Kitajski znanstveniki so že sporočili, da bodo vzorce v skladu z mednarodnimi pogodbami o sodelovanju delili z drugimi državami.

Misija na Luno je veljala za eno najtežjih v zgodovini kitajskih poletov v vesolje. Kitajska je prva vesoljska država, ki ji je uspelo z manevriranjem robotov nadzorovano pristati brez človeške posadke v orbiti Zemeljskega satelita. Vzletni modul se je po pristanku tudi ponovno povezal s sondo in naložil kamnine in zemljino z Lune.

Kamnine stare okoli 1,2 milijarde let

Kamnine z Lune, ki jih je prinesla kitajska sonda, so bistveno mlajše od vseh primerkov ZDA in nekdanje Sovjetske zveze, zato bi lahko preiskave prinesle nova spoznanja o vulkanskih dejavnostih in zgodovini Lune. Prvi material z Lune sta pred več kot 40 leti prinesli ameriška misija Apollo, v katerih je bilo skupno zbranih okoli 380 kilogramov kamnin, in sovjetski roboti brez posadke Luna, ki so prinesli okoli 300 gramov.

Čang'e 5 je na Luni pristal na vulkanskem območju, imenovanem po nemškem astronomu Karlu Rümkerju (1788–1862), ki leži v "oceanu neurij". To območje v zgornjem levem delu Lune, obrnjeno proti Zemlji, je staro 1,2 milijarde let. Za Lunine kamnine, ki so jih 60. in 70. letih minulega stoletja zbrale ZDA in Sovjetska zveza, predvidevajo, da so stare od 3,1 in 4,4 milijarde let.

Z vrnitvijo sonde na Zemljo je Kitajska dosegla pomemben mejnik in se pridružila velikim vesoljskim državam. Kitajska si je namreč zastavila ambiciozen vesoljski program, ki do konca desetletja predvideva pristanek na Luni s človeško posadko.