Sorodna novica Ob rojstvu otroka 500 evrov pomoči. Levica: Z darili bi radi obdržali oblast.
Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so pred obravnavo sedmega protikoronskega zakona pred parlamentom postavili smrečico, okrašeno s položnicami, s čimer opozarjajo na po njihovem mnenju nezadostne ukrepe za mlade v protikoronskih zakonih. Foto: Facebook/ŠOS
Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so pred obravnavo sedmega protikoronskega zakona pred parlamentom postavili smrečico, okrašeno s položnicami, s čimer opozarjajo na po njihovem mnenju nezadostne ukrepe za mlade v protikoronskih zakonih. Foto: Facebook/ŠOS

Predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 – kot že v prvem valu epidemije spomladi – spet prinaša izplačilo enkratnih solidarnostnih dodatkov za nekatere skupine prebivalstva. Minister za finance Andrej Šircelj je med drugim naštel upokojence, študente, družine in zaposlene s plačami do dvakratnika minimalne plače.

Vrednost ukrepov v tokratnem, že sedmem protikoronskem zakonu, je ocenil na od 550 do 600 milijonov evrov. Pri tem je poudaril socialno komponento. "Z njim se zagotavlja večja socialna varnost," je dejal o predlogu zakona.

Izplačilo enkratne pomoči v znesku 500 evrov je v predlogu sedmega protikoronskega zakona predvideno tudi za vsakega novorojenega otroka še eno leto po koncu epidemije. Enkraten solidarnostni dodatek v znesku 50 evrov bo prejel tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka za mesec november. Predlog predvideva tudi, da se dodatek za nego otroka v času trajanja epidemije poveča za 100 evrov. Verskim uslužbencem predlog zakona vnovič prinaša mesečni temeljni dohodek v znesku 700 evrov, država bo pomagala tudi kmetom.

Posebne rešitve so predvidene za dijaške in študentske domove, je nadaljeval minister in med vrsto predlaganih ukrepov poudaril še zvišanje deleža obračunane dohodnine za donacije na en odstotek, oprostitev plačila DDV-ja za hitre antigenske teste in kritje stroškov cepljenja proti covidu-19 iz državnega proračuna.

Predlog zakona prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oziroma delujejo okrnjeno. Pri kritju stalnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, pa bodo lahko uporabila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Posebni ukrepi so predvideni za podjetja na področju turizma in gostinstva.

Podaljšano lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti

Vlada je na dopisni seji podaljšala ukrepe iz šestega protikoronskega zakona, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Namesto do konca leta 2020 bodo veljali še do konca marca 2021, so sporočili s finančnega ministrstva.

Šesti protikoronski zakon velja od 28. novembra, tako kot v prvem valu epidemije pa določa, da lahko Finančna uprava RS zavezancem - fizičnim in pravnim osebam - v primeru izgube prihodkov zaradi epidemije dovoli odlog plačila davkov ali prispevkov za čas do dveh let oz. dovoli plačilo davkov ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih. Enako velja za akontacije davka ali davčni odtegljaj.

Podaljšanje ukrepov so pojasnili z dejstvom, da so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci spoprijemajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti. Spomnili so, da se za čas odloga in obročnega plačila davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti.

Möderndorfer: Gre za deljenje volilnih bombončkov

"Gre za deljenje volilnih bombončkov določeni skupini ljudi," je ocenil Jani Möderndorfer (LMŠ). Kot je opozoril, vlada ravna zelo selektivno, enkratni solidarnostni dodatek bodo denimo prejeli le upokojenci s pokojninami, nižjimi od 700 evrov.

Primož Siter (Levica) je spomnil na določbo o izplačilu mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem. "Cerkev ima verjetno več denarja kot državni proračun, zdaj pa prosijo državo, naj poskrbi za njihove ljudi," je opozoril in vprašal: "Zakaj?" Gre za bratenje z največjim kapitalistom v državi, je sklenil.

V SD-ju pomoči verskim uslužbencem ne nasprotujejo, je pa Jani Prednik opozoril, da bodo do mesečnega temeljnega dohodka upravičeni, ne da bi jim bilo treba dokazovati neko prizadetost. To pri ljudeh povzroča slabo voljo, saj nekateri drugi, ki jih je epidemija resnično prizadela, od države ne bodo prejeli ničesar.

Da se med prezrtimi ustvarja nezadovoljstvo, je opozoril tudi Jože Lenart (LMŠ). "Kako smo poskrbeli za prve iskalce zaposlitve, ki so končali študij, se prijavili na zavod za zaposlovanje in ne prejemajo socialne podpore, pa zaradi covida-19 nimajo od česa živeti," je vprašal.

Družina potrebuje stanovanje in zaposlitev

Predlagani dodatek v znesku 500 evrov ob rojstvu otroka še leto dni po koncu epidemije v Levici vidijo kot korak nazaj v čase, ko so se ženske borile za to, da bi njihova vloga prerasla iz gospodinje in matere. "Ustvariti je treba pogoje, kjer se lahko družina odloči, da bo imela otroka," je dejal Siter. Enakega mnenja je Möderndorfer (LMŠ), ki je dejal, da mlada družina bolj kot 500 evrov potrebuje stanovanje in zaposlitev.

Črtano upokojevanje brez razloga in ukinitev sklada za nevladnike

Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, vendarle ne bo mogoče kar brez razloga odpovedati delovnega razmerja, kot je predlagala vlada. Tako je odločil odbor DZ-ja za finance. Opozicija je bila torej na odboru s svojim predlogom uspešna.

Vlada je možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, v predlog zakona zapisala z namenom, da bi mladi lažje prišli do zaposlitve. "Gre za to, da se da prostor mlajšim, ki iščejo zaposlitev," je zjutraj dejal Šircelj.

V opoziciji so tej možnosti ostro nasprotovali. "Delodajalci dobivajo bianco menico nasilnega upokojevanja starejših delavcev," je ugotovil Miha Kordiš (Levica), Aljaž Kovačič (LMŠ) pa se je zbal, da se zaradi tega ne bo zaposlilo nič več mladih, pač pa bodo le delodajalci dobili možnost za lažje odpuščanje.

Opoziciji je skupaj s SMC-jem uspelo iz zakonskega besedila črtati tudi določbo o ukinitvi sklada za financiranje nevladnih organizacij. Sklad, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij, tako ostaja. Hkrati se delež, ki ga je mogoče nameniti za donacije, zvišuje na en odstotek od obračunane dohodnine zavezanca. "S tem so nevladne organizacije zagotovo na boljšem," je dejal Gregor Perič (SMC).

Zdravniška zbornica svarila pred upokojevanjem

V Zdravniški zbornici Slovenije so opozarjali, da bi kakršen koli odliv zdravnikov in zobozdravnikov v upokojitev ob izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev dodatno ogrozil dostopnost zdravstva. Do konca leta 2022 bi pogoje namreč izpolnilo 951 zdravnikov in zobozdravnikov.

Ukrep prenehanja delovnega razmerja, ko delavec izpolni 40 let delovne dobe in 60 let starosti ali pa 15 let delovne dobe in 65 let starosti, bi po navedbah zbornice za zdravstvo v številkah pomenil, da bi že letos pogoje za upokojitev izpolnilo 497 zdravnikov in 117 zobozdravnikov, do konca leta 2022 pa še dodatno 290 zdravnikov in 47 zobozdravnikov.

"To je skupaj kar 951 zdravnikov in zobozdravnikov ali 10,51 odstotka vseh trenutno aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov. Kakršen koli prisilni odliv v upokojitev bi še dodatno ogrozil dostopnost zdravstva," so poudarili v sporočilu za javnost.

Zdravniška zbornica je zato opozorila, da je predlog takega ukrepa v tem času, še posebej pa za zdravstvo, skrajno neprimeren. "Poleg tega takšno prisilno upokojevanje omogoča delodajalcem, da določenim delavcem delovno razmerje arbitrarno preneha, drugim pa ne," so poudarili na zbornici. Kako bo poskrbljeno za transparentnost, da ne bo šlo za "prisilno upokojevanje" zgolj nekaterih, so se spraševali.

Pred upokojevanjem svaril tudi Fides

Podobno kot zdravniška zbornica so poudarjali tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Kot so pojasnili, je v tem trenutku potrebna vsaka zdravniška roka in bo neprecenljiva tudi v času okrevanja zdravstva po epidemiji, zato so predlog ocenili kot neprimeren in škodljiv.

"Eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih je treba izvajati vse protikoronske ukrepe, je pomanjkanje kadrov, ki je celo večji problem kot opremljenost prostorske zmogljivosti bolnišnic. Zato je popolnoma nelogično in kontraproduktivno, da bi v takšni situaciji kot interventni ukrep predlagali nekaj, kar bo število zdravnikov v javnem sistemu zmanjšalo in akutnost kadrovske situacije pri boju zoper epidemijo covida-19 še dodatno poslabšalo," je zapisal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Vladni poslanci PKP 7 pozdravljajo

Poslancem koalicijskih poslanskih skupin se zdijo predlagani ukrepi sedmega protikoronskega svežnja dobrodošli. "Predlog zakona je zelo pozitiven, pomaga gospodarstvu in tudi številnim ranljivim skupinam," je dejal Perič iz SMC-ja.

Odbor za finance je
Odbor za finance je "prisilno" upokojevanje brez razloga črtal iz sedmega protikoronskega svežnja. Foto: BoBo

Dodatek za zdravstvene delavce in dodatni ukrepi za podjetja

Za zaposlene v javnem zdravstvu in na področju socialnega varstva, ki delajo z bolniki s covidom-19, je do konca leta 2021 predvideno zvišanje urne postavke za 30 odstotkov, za najbolj izpostavljene pa v času do preklica epidemije celo za 65 odstotkov.

Med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je tudi pomoč za prostovoljna gasilska društva. Iz državnega proračuna se jim bo glede na kategorijo kot nadomestilo izpada sredstev izplačalo pomoč v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov pa lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.

Čeprav morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte, pa jih bo izjemoma mogoče obiskati 3. januarja.

DZ bo zakon potrjeval na torkovi izredni seji. V sredo bo nato sledila še ena izredna seja DZ-ja, na kateri naj bi poslanci sklenili, da na zakon ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

Poslanci bodo v torek potrjevali PKP7
PKP 7 pred odborom za finance