Na Hrvaškem odpravljajo posledice potresa, pomoč pošiljajo številne države

Tla na Hrvaškem se še vedno niso umirila

Po podatkih hrvaške seizmološke službe je zjutraj tla streslo trikrat, ob 6.15 z jakostjo 4,7, ob 6.26 z jakostjo 4,8 in ob 6.29 z jakostjo 3,9.

Žarišče je bilo pri Petrinji, je za hrvaški radio dejala vodja Seizmološke službe Ines Ivančić. Po njenih besedah se bodo tla še naprej tresla.

"Treslo se bo dalj časa. Potres v torek je bil uničujoč in z veliko gotovostjo mu bo sledil velik niz potresov, med katerimi bodo tudi močnejši," je dejala.

Tudi šibkejši potresi, kot so bili današnji, bodo imeli vpliv na objekte v Petrinji in Sisku, ki so bili prizadeti že v torek, je dodala.

Na družbenih omrežjih se oglašajo tudi prebivalci Zagreba in okolice, ki jih je zjutraj znova prebudil potres: "Sunek smo čutili tudi pri nas." Evropsko-sredozemski seizmološki center poroča, da je Hrvaško v zadnjih nekaj več kot 50 urah streslo 56 potresov.

Ni potreben negativni izvid za pomoč na Hrvaškem

Govorec slovenske vlade za obveščanje na področju epidemije covida-19 Jelko Kacin je dejal, da "osebe, ki potujejo v Republiko Hrvaško zaradi pomoči pri reševanju in odpravi posledic zaradi potresa in se vračajo najpozneje v 48 urah po prehodu meje, ne potrebujejo negativnega izvida testa niti za njih ne bo odrejena karantena". Ta ukrep bo veljal do preklica, je dodal.

Popolnoma uničenih najmanj 1000 stavb

Današnji sunki so bili šibkejši od torkovega rušilnega potresa, ki je z magnitudo 6,4 prizadel hrvaška mesta Petrinjo, Sisek in Glino z okolico. Na območju je bilo popolnoma uničenih najmanj tisoč objektov, še najmanj toliko jih je poškodovanih, je danes sporočil predsednik Siško-moslavške županije Ivo Žinić.

Kot je še dejal, v Glini in okolici ni oskrbe z vodo, medtem ko v nekaterih predelih Petrinje nastajajo motnje pri dobavi električne energije.

Žinić je še povedal, da je preteklo noč v organiziranih namestitvah preživelo približno 500 ljudi, ki so v torkovem potresu ostali brez domov. Večino so nastanili v vojašnico v Petrinji. Številni so bili pri sorodnikih in prijateljih. Del prebivalcev kljub zagotovljeni namestitvi ni želel zapustiti svojih uničenih domov in so noč preživeli v avtomobilih ali ob ognju na prostem, je dodal.

Poudaril je, da za zdaj nimajo prijav, da bi kdo pogrešal svojce, a končno število mrtvih in poškodovanih bo znano, ko bodo reševalci pregledali tudi najbolj oddaljene vasi v županiji. Hrvaško notranje ministrstvo je v torek zvečer sporočilo, da je bilo v torkovem potresu poškodovanih 26 ljudi, od tega šest huje.

Novinar Radia Slovenija Gašper Andrinek, ki je v Petrinji, poroča, da so tam trenutno največja skrb agregati. Veliko je prostovoljcev, ki pomagajo, skladišča se izjemno hitro polnijo. Kombiji s pomočjo prihajajo ves čas, je dejal.

Slovenija takoj priskočila na pomoč

Na pomoč prizadeti Hrvaški je naša država s konvojema humanitarne pomoči priskočila že sinoči in tudi danes dopoldne. Številni, zlasti na obmejnih območjih, pa so se samoorganizirali in skupaj z različnimi organizacijami, društvi in civilnimi pobudami začeli zbirati nujne potrebščine.

Lenarčič izpostavil solidarnost EU-ja s Hrvaško

Manj kot 24 ur po potresu so 13 držav članic EU-ja in Turčija v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito Hrvaški solidarno ponudile konkretno pomoč, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po današnjem srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem v Zagrebu.

Lenarčič je dejal, da je prispel v Zagreb, da bi izkazal solidarnost Unije s Hrvaško. Dodal je, da so v 24 urah po potresu, ki je prizadel območje južno od Zagreba, konkretno pomoč ponudile Romunija, Češka, Slovenija, Italija, Grčija, Avstrija, Švedska, Litva, Bolgarija, Portugalska, Francija in Slovaška, pa tudi Turčija, ki je pridružena članica evropskega mehanizma civilne zaščite.

Potrdil je, da so države članice ugodile prošnjam Hrvaške po zimskih šotorih, zabojnikih, posteljah, spalnih vrečah in podobni opremi za začasno nastanitev ljudi, ki so v potresu ostali brez strehe nad glavo.

"To dokazuje, da solidarnost v EU-ju živi in da Hrvaška v tej stiski ni sama. To je tudi dobra popotnica za naslednje faze pomoči, o katerih smo se danes pogovarjali s premierjem Plenkovićem in ministri," je povedal.

Pomoč pošiljajo številne evropske države

Hrvaški so na pomoč poleg Slovenije priskočile tudi druge evropske države, med drugim Avstrija, Italija, Grčija, Romunija, Češka, Švedska in Srbija.

Kot poroča spletni portal regionalne televizije N1, bo Avstrija na Hrvaško poslala 470 zložljivih postelj, Italija pa 100 zimskih šotorov. Iz Grčije bo prispelo 40 šotorov, 50 električnih grelnikov, 500 zložljivih postelj in 14 bivalnih zabojnikov.

Švedska pošilja 60 šotorov in 2000 zložljivih postelj, Češka stolp za osvetlitev, deset električnih grelnikov, 600 zložljivih postelj in 1200 spalnih vreč.

Srbija bo sosednji državi pomagala s finančnimi sredstvi. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je vladi naročil, naj za pomoč Hrvaški nameni milijon evrov.

Hrvaška je v torek sprožila mehanizem EU-ja za civilno zaščito, v okviru katerega je zaprosila za zimske šotore za od šest do osem oseb, svetilke na notranjo uporabo, žaromete, električne grelnike, zložljive postelje, spalne vreče in bivalne zabojnike.

Umrlo najmanj sedem ljudi

Torkov potres je zahteval najmanj sedem življenj. Umrli so 13-letna deklica v Petrinji in pet moških v vasi Majske Poljane, zvečer so v ruševinah župnijske cerkve našli še truplo moškega. Šest ljudi je huje ranjenih, še 20 pa lažje. Število smrtnih žrtev bi sicer lahko še naraslo.

Številni prebivalci so noč preživeli zunaj. V Petrinji, ki je še vedno brez električne energije, je v prostorih vojašnice prenočilo skoraj 200 ljudi. A veliko ljudi, ki živijo v okoliških vaseh, ni želelo zapustiti svojih domov, je po poročanju Tanje Borčić Bernard za Radio Slovenija pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković, ker imajo živino, za katero je treba skrbeti. Zanje bodo oblasti zagotovile šotore ali zabojnike, županiji pa bodo že danes namenili 16 milijonov evrov pomoči.

V prizadetih mestih so ponoči nadaljevali odstranjevanje podrtih stavb.

Vodja hrvaških gorskih reševalcev (HGSS) Josip Granić je danes za hrvaški radio potrdil, da so ponoči pregledali 84 vasi in krajev na območju, ki ga je v torek prizadel potres. Poudaril je, da nikjer ni bilo potrebe po iskanju ljudi pod ruševinami. Številni prebivalci so noč preživeli na prostem. Dvema človekoma z zlomom roke so zagotovili ustrezno medicinsko oskrbo, je sporočil Granić.

Obenem so ugotovili, kam je treba poslati najnujnejše potrebščine, kot so hrana, voda, odeje, plenice in podobno. Povedal je, da bodo danes s svežimi ekipami pregledovali naselja na območju od Siska do Hrvaške Kostajnice ob meji z Bosno in Hercegovino.

Pozno sinoči so v Zagreb prispeli tudi vsi bolniki, evakuirani iz porušenih bolnišnic v Petrinji in v Sisku.

V soboto dan žalovanja

Hrvaška vlada je na današnji seji, ki jo je začela z minuto molka za umrlimi v torkovem potresu, odločila, da bo v soboto dan žalovanja.

Vlada je tudi odobrila 120 milijonov kun (16 milijonov evrov) nujne pomoči, ki bo po besedah finančnega ministra Zdravka Marića namenjena za nujno potrebna dela pri odpravi posledic potresa. Največ denarja, 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov), bo namenjenega Siško-moslavški županiji, ki je najbolj prizadeta v potresu. 15 milijonov kun (dva milijona evrov) bo namenjenih Zagrebški županiji, pet milijonov kun (670.000 evrov) pa Karlovški županiji, kjer je potres prav tako povzročil gmotno škodo.

Marić je še dejal, da je vlada odprla poseben državni račun, na katerega je mogoče nakazati finančno pomoč za popotresno obnovo. Opozoril je, da so že dobili informacije o lažnih računih za humanitarno pomoč, zaradi česar je prebivalce pozval, naj bodo pozorni pri svojih humanitarnih nakazilih.

Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko