V sklopu igranega programa Televizije Slovenija je nastala nova kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka; prva epizoda je premierno na sporedu danes na prvem programu Televizije Slovenija, preostanek sezone pa se bo odvil v naslednjih petih tednih.

Nadaljevanko, ki je nastala po predlogi serije romanov Avgusta Demšarja, je televizija za realizacijo izbrala na istem natečaju kot Jezero, lansko ekranizacijo kriminalke Tadeja Goloba.

Bolj kot priljubljenemu "skandinavskemu noiru" se Primeri inšpektorja Vrenka približujejo detektivkam "stare šole", protagonist pa policijskim mojstrom sklepanja, kakršne sta pisala že Agatha Christie in Arthur Conan Doyle. Inšpektor Vrenko – igra ga Dario Varga – bo v prvi sezoni rešil tri primere. To pomeni, da je vsak od pisateljevih zgodnjih treh romanov – Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek Led – zaobjet v dveh 50-minutnih epizodah. Demšar je pri nastajanju serije sodeloval kot soscenarist, a je brez težav pristal tudi na to, da so določeni elementi knjig v ekranizaciji doživeli spremembe. "Kadar sem sam gledal kakšne ekranizacije romanov, sem jih pri sebi vedno primerjal z literarnimi predlogami. V zadnjih dveh letih, ko sem bil sam prvič vpet v filmski proces, pa sem ugotovil, da gre za dve čisto ločeni stvari; literarni in filmski medij uporabljata popolnoma različna jezika," je povedal v intervjuju za MMC.

Kako bo z naglasom?
Dogajanje je v celoti postavljeno v Maribor; štajerska prestolnica pred kamero stopi s svojimi prepoznavnimi vedutami in lokacijami, velik pečat pa ji dajejo tudi topli, rjavi odtenki, na katere se nasloni fotografija Vladana Jankovića. Ustvarjalci so se odločili, da ne bodo poudarjali štajerskega dialekta in da bo izreka igralcev bolj ali manj nevtralna, tudi zato, da bi se ognili stereotipov humorističnih nanizank, ki dialekt rade uporabljajo v službi komedije.

Nadaljevanko sta režirala Boris Jurjaševič in Slobodan Maksimović. Ta je ob začetku snemanja napovedal: "Umori in kriminal bodo prisotni v tej seriji, predvsem pa medčloveški odnosi. Na tem je fokus."

"Pri branju Demšarjevih knjig sta me pritegnila pisateljev stil in vsebina pisanja. Gre za klasične detektivske romane, ki poleg zločinov odslikavajo različne nemoralnosti in nepoštenosti v naši družbi," je ob tem dodal Boris Jurjaševič. "Ker je večina zgodb postavljena v mesto Maribor, kjer sem preživel svojo mladost, me je stvar še toliko bolj pritegnila." (Jurjaševič je režiral tretjo in četrto epizodo, Maksimović preostale štiri.)

Temne strasti morilcev in pasti družinskih odnosov
Nadaljevanka v središče postavi inšpektorja Martina Vrenka, ki pa se ne srečuje le s preiskovanjem temnih strasti, ki sejejo smrt, temveč tudi z izzivi v zasebnem življenju. Po mamini smrti mora prevzeti skrb za svojega priletnega očeta, s katerim si nikoli nista bila preveč blizu, hkrati pa se mu skozi prijateljstvo z lastnico lokala Mojco odpira mogoče zadnja priložnost za lastno družino.

"V svojem poklicnem življenju je Vrenko večinoma soočen s slabimi ljudmi, ki lažejo. Zaradi tega je izrazito nezaupljiv. Težko vzpostavi iskren odnos, saj ves čas opazuje, kdaj mu bo nekdo začel lagati, preizprašuje svojo in sogovornikovo empatijo. Težavo ima predvsem s komunikacijo, ne s čustvi. O ljubezni in o odnosu z očetom se pogovarja, kot bi se pogovarjal o službeni težavi," je rdečo nit Vrenkovega lika pojasnil Dario Varga.

Glavno vlogo inšpektorja Vrenka je torej prevzel Varga, njegovi desni roki na policiji pa sta odigrala Jurij Drevenšek in Lotos Šparovec. Katarina Čas igra inšpektorjevo prijateljico in lastnico jazzovskega lokala Mojco, Janez Hočevar – Rifle njegovega očeta, ob njih pa se pojavi še vrsta drugih prepoznavnih igralk in igralcev, kot so Uroš Smolej, Milena Zupančič, Ivanka Mežan, Tone Kuntner in drugi.

Avtorsko jedro nadaljevanke sestavljajo še direktor fotografije Vladan G. Janković, scenografka Mateja Medvedić, kostumografka Katarina Šavs, oblikovalka maske Eva Uršič in montažer Jurij Moškon.

Glasba naravnost iz Hollywooda
Pozorni bodite tudi na glasbo: ustvaril jo je mladi skladatelj Anže Rozman, ki že dve leti ustvarja v Los Angelesu, in sicer v studiu Hansa Zimmra Bleeding Fingers Music. "Za tretjo in četrto epizodo sem ustvaril glasbo, v kateri je slišati vpliv džeza in bluza, tovrstna glasba pa je še posebej hvaležna za detektivsko zgodbo in pravzaprav daje nadaljevanki pridih filma noir," je Rozman pojasnil v intervjuju za MMC. "Tudi v glasbi prve in druge epizode je sicer slišati malenkostni vpliv džeza in bluza, vendar sva s Slobodanom (Maksimovićem, op. n.) šla bolj v smeri nenaravnih zvokov z uporabo sintetizatorjev, veliko različnih strašljivih in zanimivih zvokov pa sem ustvaril z violončelom."