Vojaki so prevzeli nadzor nad ulicami v prestolnici Nepjido in v glavnem mestu Jangonu. Vojska je ob prevzemu oblasti kot razlog navedla "volilne prevare". Na novembrskih volitvah je Nacionalna liga za demokracijo (NLD) premierke Aung San Su Či osvojila dovolj glasov, da je lahko oblikovala vlado. Danes bi se moral na ustanovni seji sestati nov sklic parlamenta.

Vojska je že takoj po volitvah začela govoriti o prevarah in desetih milijonih ponarejenih glasovnic ter zahtevala vpogled v volilne sezname, kar pa je volilna komisija zavrnila. General Min Aung Hlaing je že prejšnji teden napovedal možnost ukinitve ustave iz leta 2008.

Vojska je prekinila tudi telekomunikacijske povezave države, med drugim je prekinjeno delovanje več omrežij mobilne telefonije. Vojska je za eno leto razglasila izredne razmere in uvedla policijsko uro, obljublja pa, da bodo po letu dni izvedli volitve. Zmagovalec volitev pa bo potem prevzel oblast, so vojaški predsedniki povedali v nagovoru na svoji televiziji.

Aung San Su Či je v prvem odzivu na vojaški udar prebivalce pozvala, naj udara ne sprejmejo in naj protestirajo. "Dejanja vojske so dejanja, s katerimi želijo državo potisniti nazaj v diktaturo," je v izjavi sporočila stranka Nacionalna liga za demokracijo, na čelu katere je voditeljica. "Ljudi pozivam, naj udara ne sprejmejo, naj odgovorijo in z vsem srcem protestirajo proti vojaškemu udaru."

Leta 2015 je oboževana Aung San Su Či uresničila želje milijonov Mjanmarcev, ko je njena stranka zmagala na volitvah, s čimer je država po pol stoletja dobila prvo civilno vlado. Mjanmar je po neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 prvi vojaški udar doživel leta 1962 in potem drugega leta 1988.

Lady, kot ji pravijo v domovini, je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir in dolga leta uživala sloves borke za svobodo, ki se je postavila po robu vojaški hunti v Mjanmaru, zaradi česar je 15 let preživela v hišnem priporu. Molk ob pregonu Rohingov leta 2017 in zagovarjanje generalov, ki so jo nekoč zaprli, pa sta njen ugled precej omadeževala. Na mjanmarsko vojsko že leta letijo očitki, da je leta 2017 poskušala sistematično izbrisati Rohinge, ki jih ima Mjanmar za nezakonite priseljence in jim odvzema državljanske pravice. Zaradi tega se je država leta 2019 zagovarjala tudi na Meddržavnem sodišču v Haagu. Aung San Su Či je obtožbe o genocidu zavrnila, dejala je le, da je morda vojska uporabila čezmerno silo.

Obsodbe udara in pozivi k mirnemu razreševanju nerešenih vprašanj

Dogajanje v Mjanmaru že odmeva v regiji in v svetu. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je vojaške voditelje pozval, "naj izpustijo vse vladne uradnike in voditelje civilne družbe ter spoštujejo voljo prebivalcev, kot so jo izrazili na demokratičnih volitvah 8. novembra". Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da "dogajanje predstavlja resen udarec demokratičnim reformam". Pozval je k dialogu, umiku od nasilja in spoštovanju človekovih pravic in osnovnih svoboščin.

Udar je obsodila tudi Evropska unija, ob sporu glede veljavnosti volitev v državi so se zavzeli tudi za spoštovanje izida volitev, ki so potekale novembra lani. "Znova mora biti vzpostavljena legitimna civilna vlada v skladu z državno ustavo in novembrskimi volitvami," je zapisala von der Leynova. "Prebivalci Mjanmara hočejo demokracijo. EU jim stoji ob strani," pa je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Prevzem oblasti in aretacije, ki da ogrožajo dosedanji napredek na področju demokratičnih sprememb v državi, je najostreje obsodil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas. Vojaško vodstvo je v izjavi pozval k izpustitvi prijetih, odpravi izrednih razmer, dopustitvi ponovnega delovanja demokratičnih institucij in priznanju izida volitev. Tudi francoska vlada je vojaške voditelje v Mjanmaru pozvala, naj spoštujejo izide lanskih volitev. Pariz podrobno spremlja dogajanje v državi in se o odzivu usklajuje s partnerji.

Kitajska pa je vojsko in civilne oblasti v Mjanmaru pozvala k odpravi razlik. Malezija je pozvala vse stranke, naj na miren način razrešijo vsa morebitna vprašanja glede volilnih nepravilnosti.

Vojaški udar je ostro obsodil tudi vodja Rohingov v Daki Dil Mohamed. "Skupnost Rohingov ostro obsoja zloben poskus uničenja demokracije. Svetovno skupnost pozivamo, naj stopi naprej in za vsako ceno ohrani demokracijo."

Slovenija je najostreje obsodila vojaški udar. "Demokratična načela je treba spoštovati. Pozivamo mjanmarsko vojsko k izpustitvi vseh pridržanih," je slovensko zunanje ministrstvo zapisalo na Twitterju.

"ZDA nasprotujejo vsakršnemu poskusu spreminjanja izidov zadnjih volitev ali oviranja demokratične tranzicije v Mjanmaru in bodo ukrepale proti odgovornim, če ne odstopijo od teh dejanj," pa je v sporočilu poudarila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

Biden zagrozil z vrnitvijo sankcij proti Mjanmaru

Predsednik ZDA Joe Biden je Mjanmaru zagrozil s ponovno uvedbo sankcij, če vojska ne bo nemudoma končala državnega udara in aretiranih politikov izpustila.

"ZDA so zadnje desetletje ukinjale sankcije proti Burmi na temelju napredka demokracije. Spreobrnitev tega napredka bo zahtevala takojšnjo revizijo zakonov o sankcijah in pooblastil, čemur bodo sledili ustrezni ukrepi," je sporočil Biden.

"Gre za neposreden napad na mjanmarsko tranzicijo v demokracijo in pravno državo," je še dejal Biden in mednarodno skupnost pozval k pritisku na mjanmarsko vojsko, da se nemudoma odpove zaseženi oblasti.