"Z ostali soforumaši delamo zelo dobro skupnost, dobre komentarje in lahko rečem, da na MMC-forumu izveš res dobre informacije in se veliko lahko naučiš," je rokers poudaril, da kljub navalu navijačev in s tem povečanemu številu komentarjev ostajajo komentarji pod kolesarskimi novicami kakovostno branje ob spremljanju dirk.

Sorodna novica Uradno: Dirka po Italiji tudi po zaslugi Reje 23. maja v Brdih in Novi Gorici

In kdo je uporabnik "rokers" v resnici? Stojan Mervič, ki na našem portalu že leta piše izvrstne kolesarske uvide pod omenjenim uporabniškim vzdevkom. "Zaljubljen sem v gorsko kolesarjenje. Na pedalih nabiram kilometre na širših gumah. V cestno kolesarstvo pa sem zaljubljen kot gledalec oz. kavčar, bi se reklo po forumaško. Prvi ljubezenski stik s tem športom je bil, ko so leta 1994 v Novi Gorici mimo Perle na letečem cilju prileteli Pantani, Bonča, Indurain, Berzin ... in to je bila ljubezen za večno," je pojasnil Goričan, ki se neizmerno veseli ponovnega obiska Dirke po Italiji v njegovem mestu ‒ čez natanko dva meseca se bo v nedeljo, 23. maja, krožilo po Brdih in nato šlo čez obe Gorici do cilja na italijanski strani zelene meje.

Vabljeni k poslušanju pogovora voditeljev Slavka Jeriča in Tonija Grudna s Stojanom Mervičem in k branju kratkega povzetka virtualnega omizja, ki je pretreslo zadnje marčne dirke in se zazrlo proti naslednjim izzivom zlasti obeh slovenskih šampionov Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča.

Najbolj dolgočasna klasika, a najbolj nepredvidljiva
Prva tema je bil uvodni kolesarski spomenik sezone Milano–Sanremo, ki se je v soboto odvil že 112., prinesel pa nepričakovan razplet. "Sanremo je najbolj dolgočasna od vseh klasik. 280 km dolgočasnega pedaliranja, v zadnjih 15 km pred Poggiom pa se začne prava dirka. Čeprav je tako dolgočasna, je najbolj nepredvidljiva. Po navadi se res zgodi napad na vzponu Poggio, a kdo bo zmagal, je težko predvideti, tako imamo že zadnjih 14 let različne zmagovalce. Zdaj so bili res trije veliki favoriti, zaradi česar se je lahko pričakoval še bolj nenavaden razplet. Na koncu je šel Jasper Stuyven na vse ali nič in dobil vse," je Mervič podal svoje videnje epiloga najdaljše dirke sezone, ki jo je z odločnim napadom v zadnjih 3 km dobil Belgijec Jasper Stuyven.

Sorodna novica Stuyven osvojil 112. dirko od Milana do San Rema; Mohorič enajsti

Šprinter, slaba podpora Jumba, izguba mest ob vstopu na Poggio ...
Kaj se je zalomilo, da se ni nadaljevala prevlada favorizirane trojice Wout van Aert, Julian Alaphilippe in Mathieu van der Poel? Do La clasicissime je omenjena trojica 12-krat stala skupaj v štartni vrsti in skupaj so pobrali kar 10 zmag. "Caleb Ewan, ki je lahko premagal vse v šprintu. Jumbo Vismo s preslabo podporo branilcu zmage Woutu van Aertu. Slaba pozicija van der Poela (in Mohoriča) ob vstopu na zadnji klanec Poggio. Veter v hrbet in za zmagovalca Stuyvena ključna pomoč Sörena Kragh Andersona," sta Mervič in Gruden izluščila dejavnike, ki so zrežirali zmago kariere 28-letnika iz Leuvna, ki v prostem času pomaga v domači čokoladnici.

Med prvimi 16 kar 13 dirkalo na P‒N ali T‒A
S slovenskega zornega kota je bila pozornost usmerjena v Mateja Mohoriča, aduta Bahrain Victoriousa, ki je po 5. in 10. mestu šel po nov vrhunski izid, a tudi sam z 11. mestom ni bil zadovoljen. "Rokers" je že v analizi pod novico izpostavil, da v primerjavi s tekmeci kot eden redkih ni dirkal na tradicionalnih spomladanskih etapnih dirkah.

"Kot "kavčar" ne morem soditi, kaj je prav za Mateja in kaj ne. Samo kar vidim v prenosu in po izidih. Med prvimi 16, ki so skupaj prišli čez cilj, jih je bilo kar 13 na dirkah Pariz‒Nica ali pa Od Tirenskega od Jadranskega morja. Samo trije niso bili na nobeni spomladanski etapni dirki: Colbrelli in Mohorič (oba Bahrain Victorious) ter Pidcock. Ne smemo biti preveč požrešni. Enajsto mesto je zelo dober izid v takšni konkurenci, sploh kako je šel tokrat na Poggio."

Sorodna novica Spomeniki = templji, temelji in navdih kolesarstva

Najbolj privlačna Flandrija, najlepše pa so bele ceste
Rokers je sicer primarno navdušenec na Grand Touri oziroma tritedenskimi etapnimi dirkami, a izredno ceni enodnevne dirke, ki imajo drugačno naravno in je vsa taktika podrejena končni zmagi dneva. Kako osebno sam razvršča spomenike, kateri so mu najljubši?

"Najbolj privlačen spomenik je Flandrija, tako zaradi števila gledalcev kot zaradi tlakovanih cest in flamskih klančkov. Najbolj zanimiva za ljubitelja Grand Tourov pa Lombardija, ki jo zmagujejo po navadi najboljši kolesarji s tritedenskih dirk. Pariz‒Roubaix pa je "teksas". Vsak ima nekaj svojega posebnega. Najlepša pa mi je Strade Bianche, ki že neformalno velja za šesti spomenik."

Pogačar in Roglič, Roglič in Pogačar

Največ časa in besed je spletno omizje posvetilo preteklima dirkama Od Tirenskega do Jadranskega morja, kjer je skupno zmagal Tadej Pogačar, in Pariz‒Nica, kjer je drama zadnjega dne preprečila, da bi tudi Primož Roglič zmagovito odprl sezono 2021.

Mladci imajo pogum, da napadejo
"Pri Pogačarju je najbolj zanimivo to, da ne izgleda kot robot in programiran. Deluje zelo impulzivno, kot da kdaj napada tudi brezglavo, a kljub temu ima vse pod kontrolo. Ko on kdaj napade, je mogoče na prvi pogled videti neumno. Zlasti tisti napad predzadnji dan Vuelte 2019, je tako sprva deloval, a na koncu mu je zneslo. Zna oceniti, koliko moči ima, koliko je sposoben," je Mervič podčrtal napadalno naravo mladega Gorenjca, ki je v meteorskem slogu osvojil kolesarski svet.

Ravno napadalnost je velika tekmovalna sprememba na največjih dirkah: "Pri tej novi generaciji je zanimivo ‒ ne samo Pogačar, temveč tudi Bernal, MvA, MvdP ‒ vsi imajo pogum, da napadejo. Starejše generacije Froome, Wiggins, Evans ... so napadali zelo kontrolirano, z vlakci, vsi napadi so bili šablonski, kot so bili narisani na začetku etape."

Preskočil šole, a takoj diplomiral in doktoriral prvič, drugič ...
A kakšen je potem kot kolesar starejši Zasavec? "Prav obratno. Dirkata na drugačen način. Pogačar deluje naiven, poskočen, nepredvidljiv. Roglič pa zna dirkati šablonsko, zna napasti, ko se to pričakuje, ne izgublja po nepotrebnem moči. Zanimivo, da se ravno kolesarju, ki dirka po učbenikih, zgodijo (pred)zadnji dan etapnih dirk takšne stvari," se je "rokers" vprašal, kako se ravno kolesarju, ki so ga v tujini do lanskega septembra zaradi svojega kontroliranega kolesarjenja redno opisovali kot robotskega kolesarja, zdaj doživlja takšne dramatične (pred)zadnje dneve.

Marsikdo preštevilne Rogličeve padce pripisuje dejstvu, da se je na kolo resno usedel šele po koncu skakalne kariere pri 21 letih. "Ni preskočil samo kolesarske osnovne šole, ampak tudi srednjo šolo, a takoj diplomiral in zdaj dela že kakšen četrti ali peti doktorat. Tako hiter je in uspešen, a se mu dogajajo čudne stvari," je znano primerjavo o izpuščeni kolesarski osnovni šoli Mervič razširil v akademski spekter, da bi podal ustrezno težo Rogličevim dosežkom.

"To ni njuno nasprotje, temveč naše"

Kot dolgoletni pisec komentarjev pod kolesarskimi in tudi nogometnimi ter skakalnimi novicami je moral "rokers" odgovoriti tudi na vprašanje o očitni razdeljenosti slovenske navijaške javnosti ob fenomenu dveh sočasnih kolesarskih šampionov.

"To ni njuno nasprotje, temveč naše. Med Pogačarjem in Rogličem ni mogoče opaziti nič proti drugemu, samo medsebojno spoštovanje. Nasprotovanje je nastalo ravno pri nas na forumih, kar so nekateri mediji še podžigali. To se mi zdi neumno, ker imamo tako super super športnika, ki nam jih zavida ves svet. Italijani bi plačali s suhim zlatom prvega ali drugega," je Mervič razočaran, da novi kolesarski navdušenci ne zmorejo uživati v uspehih obeh Slovencev, temveč se ustvarja razkol, s katerim sama kolesarja nimata nič.

Logično, da se je Roglič zasmilil večini
"Tako sta dobra, da si več ne moremo želeti. Logično pa je, da se je Roglič zasmilil večini Slovencev tako na Giru 2019 kot Touru 2020. Vsakemu Slovencu, ki je to spremljal, se je utrnila kakšna solzica," je "rokers" skušal obrazložiti opazno dejstvo, da starejši Roglič uživa večinske simpatije slovenske navijaške javnosti.

51:49 odstotkov za zmago na TdF v korist ...
Ob debati o dirki dveh morij in dogodkih na dirki proti soncu, se je ozrlo tudi proti poletni Dirki proti Franciji, kjer se pričakuje, da bodo bonifikacije igrale pomembno vlogo, zaradi česar se bo nenehno dirkalo na etapne uspehe. Proti koncu enournega pogovora se je nekaj reklo tudi o lestvici plač med kolesarji in kdo ima v očeh velikega slovenskega navijača trenutno 51 odstotkov možnosti in kdo 49 odstotkov možnosti, da v Parizu nosi rumeno majico.

Rokers: Ne vidim, kdo bi ju lahko ogrozil
A do poletja je še daleč, april prinaša kar nekaj dirkanja, kjer bosta največja slovenska šampiona drug ob drugem na istih dirkah. Kot prva bo na sporedu Dirka po Baskiji ‒ tradicionalno hribovsko-gorska etapna dirka, ki se bo začela na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, po šestih etapah pa končala v soboto, 10. aprila. Teden, ko bo pozornost usmerjena v Baskijo:

"Trasa je narisana za oba, tako za Rogliča kot Pogačarja. Kratki klanci, eksplozivni. Etape niso predolge. Že uvodni kronometer je super za njiju. Če bo vse normalno, bomo tam videli njun dvoboj. V tem trenutku ne vidim, kdo bi ju lahko ogrozil," napoveduje rokers nove slovenske kolesarske uspehe že v kratkem. Seveda če bo najprej Roglič zacelil rane iz Nice.