Že pred velikonočnimi prazniki je Slovenija glede na število potrjenih okužb z novim koronavirusom in hospitalizacij bolnikov s covidom-19 iz oranžne znova prešla v rdečo fazo ‒ sedemdnevno povprečje okužb je preseglo tisoč, nad 500 se je znova dvignilo tudi število hospitaliziranih.

Strožji ukrepi, ki veljajo od 1. aprila, se bodo sprostili 12. aprila. Kako bo od ponedeljka, bo nato odvisno od razmer in faze, v katero bo država umeščena glede na takratne številke.

Sorodna novica V tretjem valu v bolnišnicah mlajši bolniki. "Populacija srednjih let covid-19 podcenjuje."

Semafor ukrepov bo predvidoma nekoliko posodobljen, a bistvenih sprememb za večino prebivalcev z naslednjim tednom ni pričakovati. O tem je v ponedeljek razpravljala vladna svetovalna skupina, njene predloge bo vlada predvidoma obravnavala v sredo.

Ob ponovnem sproščanju v ospredju odpiranje šol

V strokovni svetovalni skupini za covid-19 sicer zagotavljajo, da bo prenovljeni semafor ukrepov s ponedeljkom dovoljeval odprtje šol, tudi če bo država v rdeči fazi.

Odločitev o samotestiranju bodo, kot so za Televizijo Slovenija pojasnili na ministrstvu za šolstvo, sprejeli starši oziroma skrbniki. V naslednjih dneh bodo šole prejele podrobnejše informacije, priložen bo tudi predstavitveni film.

Ministrstvo za šolstvo podatke šol o interesu za samotestiranje pričakuje v sredo do 10. ure. Je pa možnost samotestiranja tako pri starših kot ravnateljih sprožila številna vprašanja.

"Gotovo bi bilo to smiselno, če želimo še bolj zajeziti možnosti za širjenje okužbe, ampak seveda je treba imeti podatke, kako zadeva deluje, kako poteka. Potem je lažje pobirati prijave," je o testiranju učencev in dijakov za Radio Slovenija dejal predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan.

"Na ministrstvo smo sami postavili vprašanje, kaj pomeni v primeru, da je dijak zaradi visokotveganega stika za v karanteno? Bi lahko potem z negativnim testom prišel v šolo ali ne? To je zelo pomembno za dijake, predvsem v času mature, pa tudi sicer pri preostalih obveznostih," pa je za Televizijo Slovenija opozoril Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor.

"Gre za ponavljajoče se prostovoljno neinvazivno samotestiranje na domu"

"Cilj je pripraviti ustrezen film, ki bo ponazarjal, kako se izvaja ta test, infografiko, narediti prvo izobraževanje z zdravstvenimi delavci v šolah in potem v nadaljevanju praviloma izvajati, vsaj kolikor smo do zdaj govorili znotraj stroke, v domačem okolju, in potem posredovati rezultate odgovornim," je za Televizijo Slovenija pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar, ki poudarja, da se trenutno vse sile usmerjajo v to, da se bodo šole 12. aprila odprle. Po njegovih napovedih bi samotestiranje starejši učenci in dijaki izvajali doma in ne v šoli, kot to počnejo v Avstriji. Z možnostjo prostovoljnega samotestiranja na domu želijo omogočiti, da bi tak način šolanja ohranili še 11 tednov do konca šolskega leta. Ne bo pa samotestiranje pogoj za obiskovanje pouka v šoli. "Absolutno ne," zagotavlja minister.

"Zelo pomembno je, da v tem okolju, ko smo lahko vsak trenutek okuženi, izvemo za to čim prej," pa je prednost samotestiranja učencev in dijakov poudarila vodja vladne posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović.

Začetek samotestiranja v drugi polovici aprila, potrditev še s PCR-testom

Približno 300 tisoč testov, ki so jih naročili prek evropskega razpisa, bo Slovenija po napovedih ministra dobila 14. aprila. V drugi polovici meseca bi se torej samotestiranje lahko že začelo. Ob obisku infekcijske klinike v Ljubljani pa je minister Poklukar dodatno pojasnil, da gre za ponavljajoče se prostovoljno samotestiranje neinvazivne oblike na domu. "Cilj tega je, da čim bolj obvladamo epidemijo, po drugi strani pa zagotovimo vzdržen sistem izobraževanja, tretje pa je – čim prej prepoznati nekoga in pretrgati verigo prenosov ter da vsak posameznik in skupnost postanemo pomembni upravljavci epidemije in pripomoremo k njenemu obvladovanju."

Skupaj s predstavniki NIJZ-ja so proučili, kako se tega lotiti. Minister poudarja, da so se zgledovali po dobrih praksah nekaterih držav, pri čemer je omenil Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. Odločili so se, da je za otroke najprimernejši "neinvaziven test z brisom sprednjega dela nosu, ki ni globlji od dveh centimetrov, da je lahko izvedljiv, ponovljiv in da daje zanesljive rezultate". Vsak tak test, ki bo pozitiven, bo moral biti potrjen tudi s PCR-testom, ravno zaradi tega razmišljajo, da bi se testi izvajali ob koncih tedna in da bi se nato konec tedna morebitna okužba dokončno potrdila oz. ovrgla. Kot je navedel Poklukar, študije dokazujejo, da se lahko s periodičnim testiranjem s hitrimi testi enkrat na 14 dni, predvsem ob testiranju skupin, ki delajo, živijo v mehurčkih, zameji 20 odstotkov okužb, s testiranjem enkrat tedensko do 50 odstotkov in s testiranjem dvakrat tedensko tudi 80 in več odstotkov okužb.

O čem bo še odločala vlada?

Glede prihodnjih ukrepov pa je minister dejal, da je treba počakati do srede, potem pa bodo lažje govorili o morebitnih spremembah pri semaforju. "Ključna je sprememba semaforja z vidika šol, danes smo v oranžni fazi, v naslednjih dneh nam pritiče rdeča, zato so vsa prizadevanja usmerjena v to, da zagotovimo odprte šole," je poudaril in dodal, da šole praviloma bodo odprte.

Kot je dodal zdravstveni minister, bo vlada poleg odprtja šol ta teden morala doreči še vrsto drugih ukrepov. Med morebitnimi spremembami se omenja tudi omilitev poslovanja gostincev na prostem oz. odpiranje teras gostinskih lokalov.

Dijaki pričakujejo, da bodo pristojni držali obljubo

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je pristojnemu ministrstvu za izobraževanje in vladi poslala odprto pismo, s katerim poziva k uresničitvi zaveze o vrnitvi dijakov v šole z 12. aprilom. Spremembe na področju izobraževanja po mnenju DOS-a sicer niso primerljive s spremembami na gospodarskem področju. "Tako se zdi, da so v državi vse druge panoge pomembnejše od izobraževanja in znanje v družbi očitno ni več cenjena vrednota," so zapisali v organizaciji.

Od vlade in šolskega ministrstva v dijaški organizaciji pričakujejo, da najde sistem, ki bo vsem deležnikom (dijakom, profesorjem, delavcem šole, vzgojiteljem v dijaških domovih …) omogočal varno delovanje in nadaljevanje obveznosti v izobraževalnih ustanovah. "Šolanje na daljavo za nas namreč predstavlja izgubo dragocenega časa, ki bi ga v drugačni situaciji porabili za kakovostno pridobivanje znanja," opozarjajo dijaki.

Velik del gospodarstva deluje ‒ težave z varstvom otrok in prehajanjem meje

Iz gospodarstva se pojavljajo pozivi po zagotovitvi varstva za otroke, saj delo marsikje poteka običajno. Kot je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša, gospodarstveniki opozarjajo tudi na prestrog režim na mejah, saj napoteni delavci in tedenski migranti tudi z negativnim izvidom testa ne morejo čez mejo, dela v tujini pa stojijo. "V tujini imajo odprta delovišča, odprte projekte. Delavci, ki živijo v Sloveniji in so začasno napoteni na delo v sosednje države, zdaj preprosto ne morejo iti. Tukaj imajo podjetja lahko zelo veliko škodo," je za Radio Slovenija opozoril direktor obrtne zbornice Danijel Lamperger.