"Pojehali! (Gremo!)" je zavpil takrat 27-letni Gagarin, ko se je 12. aprila 1961 ob 9. uri in 7 minut po lokalnem času iz sovjetskega izstrelišča v Bajkonurju v današnjem Kazahstanu proti nebu podal Vostok 1, vesoljska kapsula na gromozanski, 43 ton težki in več kot 30 metrov visoki raketi.

Čez 11 minut in 16 sekund je Gagarin dosegel orbito. Poletel je prek Sibirije in Kamčatke, se nato obrnil proti jugu, letel prek Tihega oceana, severozahodno od Havajev, se na jugu Južne Amerike znova obrnil proti severu, dočakal sončni vzhod, preletel Afriko in se zatem po 108 minutah leta na višini sedmih kilometrov izstrelil iz kapsule ter dobrih deset minut kasneje s padalom pristal v bližini Saratova na reki Volgi na jugu današnje Rusije.

Ločitev Gagarina in Vostoka je bila načrtovana, čeprav so jo Sovjeti sprva zanikali. Za mednarodno priznanje poleta v vesolje naj bi namreč moral biti človek v kapsuli od začetka do pristanka. A sovjetski inženirji so se odločili, da Gagarin in Vostok iz varnostnih razlogov pristaneta ločeno.

"Babica, ustavi se, rusko govori, najbrž je človek"

Ko se je Vostok prvič dotaknil tal, se je po navedbah prič odbil in šele nato pristal. Na tleh prvega udarca kapsule pa je zazijala velika luknja. Gagarin je pristal nedaleč stran ter prestrašil lokalno kmetico in njeno vnukinjo, ko se je pojavil v oranžnem skafandru z belo čelado in padalom, ki ga je vlekel za seboj.

Danes 65-letna Rita Nuskanova je v pogovoru za BBC opisala dogodek: "Sadili smo krompir. Babica je delala luknje, jaz pa sem vanje metala krompir. Ozrla sem se okoli sebe in zagledala nekaj oražnega in lepega. Nisem vedela, kaj bi to lahko bilo. In prihajalo je proti nam. Babica je bila prestrašena. Zagrabila me je za roko in me začela vleči stran, nazaj proti hiši. Takrat je rekel: 'Ženski, ustavita se! Sem eden naših.' Babici sem rekla: 'Babica, ustavi se, rusko govori, najbrž je človek.'"

'Prišel sem od zgoraj, z neba.'

"Babica ga je nato vprašala, od kod se je vzel. On pa je odgovoril: 'Prišel sem z ladjo.' S kakšno ladjo, saj tukaj ni morja,' mu je odgovorila, on pa je dejal: 'Prišel sem od zgoraj, z neba.'"

V pogovoru z dopisnikom BBC-ja iz Rusije je Rita Nuskanova razkrila tudi, česa se danes najbolj spominja od omenjenega srečanja: "Njegovega nasmeha, jasno. In glasu, imel je tako prijazen glas." Danes se počuti "zelo srečno", ker je imela priložnost prva pozdraviti človeka, ki je šel v vesolje, po koncu njegovega poleta: "In ponosna sem, da je bil to naš, sovjetski kozmonavt, ki se je spustil z nebes na naše polje."

"Nebo je črno, Zemlja je modra"

Gagarin je med poletom ves čas opisoval parametre leta ter podatke in občutja. "Nebo je črno, Zemlja je modra," so bile njegove besede iz vesolja. Bil je prvi človek, ki je videl okroglo Zemljo, razločil celine in občutil breztežnostno stanje v vesolju. Polet Vostoka je bil v celoti avtomatiziran in Gagarin ni pilotiral. Inženirji namreč niso bili prepričani, kako se bo obnašalo njegovo telo v breztežnostnem stanju. Za vsak primer je vendarle imel na voljo tudi kode, da bi lahko prevzel nadzor, če bi se kaj zalomilo. A se to ni zgodilo.

Polet vseeno ni potekal popolnoma brez težav. Ob zaviranju se namreč kapsula zaradi nekaj žic ni ločila od modula, kar je povzročilo precejšnje premetavanje in vrtenje kapsule. A k sreči so žice pozneje popustile, modul in kapsula sta se uspešno ločila, Gagarin pa je nadaljeval proti tlom.

Tekma za vesolje in veliko zmagoslavje Sovjetske zveze v njenih prvih etapah

Gagarinov prvi polet v vesolje je pomenil novo veliko zmagoslavje sovjetskega vesoljskega programa v tekmi z ZDA.

Tekma za vesolje se je začela oktobra 1957, ko je Sovjetska zveza v Zemljino orbito poslala prvi satelit Sputnik. Med zagrizeno tekmo z Združenimi državami Amerike so Sovjeti vodili, v vesolje poslali prvo živo bitje, psičko Lajko, ki je žalostno končala, potem uspešno še več psov, Američani pa so pošiljali šimpanze. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo v vesolje poletel prvi človek. Obe velesili sta svoje vesoljce izbirali med mladimi, a izkušenimi vojaškimi piloti. Vsi so prestali zahtevno urjenje. Na koncu so na rešetu ostali trije, izbran je bil 27-letni Jurij Aleksejevič Gagarin.

ZDA so bile na drugi strani ob uspehih sovjetske vesoljske tehnologije vse bolj pod pritiskom. Sprva so v Washingtonu sicer zanikali, da sploh sodelujejo v vesoljski tekmi, a že dober mesec dni po poletu Gagarina je tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy 25. maja 1961 naznanil ambiciozen vesoljski program, da bodo ZDA do konca desetletja poslale človeka na Luno. Že 5. maja istega leta je v vesolje poletel prvi Američan Alan Shepard.

Sovjetski vesoljski program Vostok (vzhod), katerega cilj je bil poslati človeka v vesolje, je v strogi tajnosti vodil znameniti raketni inženir Sergej Koroljov. Ta sovjetski raketni genij, ki se je na ameriški strani "spopadal" z Wernherjem von Braunom, je bil glavni konstruktor ruskih raket – tudi balističnih z jedrskimi konicami – in vesoljske tehnologije.

Svetovna slava za prvega človeka v vesolju

Gagarin pa je s prvim poletom v vesolje dosegel slavo ne samo v Sovjetski zvezi, temveč povsod po svetu ‒ njegov uspeh je bil namreč predvsem uspeh Sovjetske zveze, zato ga je država pošiljala po vsem svetu, da se je z njim postavljala. To je bil zanj sicer edini polet v vesolje, je bil pa leta 1967 zamenjava za misijo Sojuz 1, ki se je končala s smrtno nesrečo njegovega prijatelja Vladimirja Komarova.

Gagarinova življenjska pot se je končala 28. marca 1968 v starosti 34 let, ko je med vadbenim poletom z migom 15 strmoglavil v gozdu v bližini kraja Kiržač severovzhodno od Moskve. A je ostal za vedno zapisan v zgodovino človeštva kot prvi človek v vesolju, kamor mu je doslej sledilo več kot 550 raziskovalcev in navdušencev nad neznanim.