Značilnost sedanje vlade, ki deluje v epidemioloških časih, je sprejemanje obsežnih zakonskih svežnjev, kot so bili protikoronski svežnji (PKP-ji), s katerimi so novelirali številne obstoječe zakone.

PKP-jem je podoben tudi zakon o debirokratizaciji, ki je že na sporedu zakonskih obravnav v DZ-ju. Tudi pri tem zakonskem predlogu gre za noveliranje večjega števila zakonov, tokrat kar 20.

Vlada je v predlog debirokratizacijskega zakonskega svežnja vstavila tudi uvedbo t. i. socialne kapice oz. omejitev plačila socialnih prispevkov pri najvišjih plačah, kot jo sicer poznajo v nekaterih drugih evropskih državah.

V Sloveniji se trenutno socialni prispevki (pokojninski in zdravstveni prispevki) plačujejo po predpisanih odstotkih glede na prejeto bruto plačo, čeprav je denimo znesek najvišje pokojnine omejen. Prav tako za vse, ne glede na znesek prispevka za zdravstveno zavarovanje, solidarnostno veljajo enake zdravstvene storitve javnega zdravstva.

Vlada zdaj predlaga omejitev socialnih prispevkov le do višine plače 6000 evrov bruto oz. nekaj več kot 3400 evrov neto.

"Socialno kapico zagovarjam, ker jo v Sloveniji že imamo, za odvetnike, samostojne poklice itd.Odvetniki in drugi samostojni poklici, ne glede koliko zaslužijo, plačujejo maksimalno 2481 evrov prispevkov. Kar ustreza nekje 4500, 4600 evrov bruto. V Sloveniji imajo določeni davčni zavezanci že socialno kapico. Plačevanje prispevkov neomejeno nima smisla. Vsaka solidarnost se konča pri nekem znesku. Gospodarstvo predlaga socialno kapico pri 4600 evrih bruto. Če bi se po BDP-ju hoteli primerjati z Avstrijci, ki imajo socialno kapico pri 5500 evrih, bi jo mi morali imeti pri 3000, 3500 evrih, kar je absolutno prenizko. Moj predlog je že od leta 2011 na 6000 evrih, kar je višje kot v Avstriji, čeprav imamo skoraj dvakrat nižji BDP. Imam stranke, ki želijo pri nas nekaj delati. Ko jim razložim naše davčne predpise, ko jim razložim, da se prispevki od plače plačujejo neomejeno, preprosto rečejo hvala in gredo naprej. Moramo se zavedati, da je tujcu vseeno, ali ima tovarno v Sloveniji, Romuniji, Srbiji ali Bolgariji. Gleda na davke, da mu bo čim več ostalo," je nedavno v oddaji Faktor na TV3 pojasnil vodja vladnega Strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simić, ki naj bi po nekaterih medijskih napovedih kmalu prevzel vodenje slovenske finančne uprave (Furs).

Prve ideje že v preteklem desetletju

Ideja o finančni kapici v Sloveniji ni nekaj novega, saj so se ideje o njeni uvedbi pojavljale na začetku prejšnjega desetletja. Kot so tedaj poročali mediji, je morebiten vstop v vlado Mira Cerarja leta 2014 NSi pogojeval tudi z uvedbo socialne kapice.

"Socialna kapica ne zmanjšuje solidarnosti, ampak povečuje pravičnost in preprečuje beg možganov,“ je tedaj zapisal sedanji predsednik NSi-ja in obrambni minister Matej Tonin. Tedanje ideje so bile, da bi socialno kapico postavili že na 37.000 evrov bruto letne plače oz. na mesečno plačo nekaj več kot 3000 evrov bruto.

Napovedi velikih izpadov v zdravstveni in pokojninski blagajni

Največ pomislekov oz. nasprotovanj glede uvedbe socialne kapice prihaja iz sindikalnih vrst in opozicijskih strank, ki opozarjajo, da bi prenehanje plačila socialnih prispevkov nad 6000 evrov letno pomenilo izpad od 130 do 160 milijonov evrov v državno blagajno.

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež je po poročanju STA-ja na seji sveta pokojninskega zavoda konec aprila pojasnil, da bi bilo na podlagi predlagane socialne kapice v pokojninsko blagajno letno manj vplačanih od 70 do 100 milijonov evrov.

Gospodarstvo bi spustilo plačno lestvico

Medtem si gospodarstveniki na drugi strani želijo,da bi bila meja socialne kapice nižja. Gospodarske organizacije, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga – Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Klub slovenskih podjetnikov SBC in AmCham Slovenija –, so podprle uvedbo razvojne oz. socialne kapice, saj menijo, da bi tako Slovenija postala privlačnejša za vrhunske kadre.

"V gospodarstvu se zavedamo zmožnosti javnih financ, zato za prvi korak razumemo, da je predlog praga za razvojno kapico postavljen pri 6.000 evrih bruto. Vendar to ne bo dovolj, saj bodo s tem še vedno zelo obremenjene plače visoko strokovnih, najbolj produktivnih zaposlenih. Zato bi bilo nujno, da prag za razvojno kapico v nekaj letih postopoma znižamo do 2,5-kratnika povprečne plače v državi, nekje na 4.600 evrov bruto. V tem primeru, torej primeru nižjega praga, bi bila po drugi strani lahko ta kapica v veljavi samo za tiste, ki so vključeni v registrirane raziskovalne razvojne skupine," so marca zapisali v sporočilu za javnost.

Ugodnosti socialne kapice pri višini 6000 evrov bi bila deležna le peščica najbolje plačanih v slovenskem gospodarstvu. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so v sporočilu za javnost na začetku marca navedli, da je po zadnjih podatkih prejemalo bruto plačo, višjo od 6000 evrov mesečno, nekaj manj kot 17.000 zaposlenih, kar predstavlja dober odstotek vseh davčnih zavezancev.

Višje plače za najbolje plačane v javnem sistemu

Meja je morda postavljena na 6000 evrov tudi zato, ker s tem ne posega v enotni plačni sistem javnega sektorja, saj na plačni lestvici javnega sektorja nihče ne presega bruto plače 6000 evrov. Če bi bila meja postavljena nižje, denimo na 4600 evrov, ali še nižje, na 3000 evrov, bi bili plačila oproščeni najbolje plačani v javnem sektorju, torej tudi politični vrh in poslanci DZ-ja. Kar bi pomenilo, da bi bile njihove neto plače višje še za nekaj 100 evrov ali celo več na račun neplačila socialnih prispevkov, ker bi presegali socialno kapico.

Če bi bila izplačila plač nad 6000 evrov bruto, torej nad socialno kapico, davčno obremenjena s 50-odstotno dohodnino, bi zaposleni s 7000 evri plače dobil na račun manjših prispevkov približno 110 evrov višjo mesečno neto plačo (okoli 3500 neto), tisti z 10.000 evri bruto pa že nekaj manj kot 450 evrov (okoli 5600 neto). Plača prejemnika 20.000 evrov bruto, kar zdaj pomeni nekaj več kot 9000 evrov neto plače, bi bila višja že za nekaj več kot 1500 evrov.

Najvišje plače v javnem sektorju ne presegajo 6000 evrov bruto

Zaposleni v javnem sektorju, ki sodijo v enotni plačni sistem, sicer glede na uvrstitve v plačne razrede ne prejemajo višjih bruto plač od 6000 evrov.

Zakon o socialnih prispevkih pa določa, da se plačujejo prispevki za socialno varnost tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s "stimulacijami in bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov, in od premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja". Kar pomeni tudi večino dodatkov k plači, ki jih prejemajo zaposleni v javnem sektorju.

Skupni zneski najvišjih bruto plač v javnem sektorju po prejemu najrazličnejših dodatkov trenutno že presegajo številke 20.000 evrov ali več. Z uvedbo socialne kapice bi se tako plače najbolje plačanih v javnem sektorju povečale. Še posebej v času epidemije covida-19 so se dodatki k plačam v nekaterih delih javnega sektorja precej povišali, najbolj seveda v zdravstvu.

Ali bi bil lahko ogrožen enotni plačni sistem javnega sektorja?

Ali bi lahko socialna kapica ogrozila enotni plačni sistem, saj bi najbolje plačani oz. največji prejemniki najrazličnejših dodatkov k plačam v javnem sektorju lahko zaslužili bistveno več, večji del javnega sektorja pa bi ostal pri svojih sedanjih plačah?

"V javnem sektorju je najvišja osnovna plača javnega uslužbenca 3.960 evrov bruto (57. plačni razred), funkcionarja pa 5.419 evrov bruto (65. plačni razred). Javni uslužbenci in funkcionarji lahko presežejo plačo 6.000 evrov bruto zgolj v primeru prejemanja dodatkov in delovne uspešnosti. Pri javnih uslužbencih gre praviloma za tiste v najvišjih plačnih razredih (npr. zdravniki), kjer so take plače tudi posledica dodatkov za manj ugodni delovni čas in večjega števila opravljenih (nad)ur. V letih 2020 in 2021 je primerov plač, ki presegajo 6.000 evrov, nekaj več kot sicer, kar je predvsem posledica izplačevanja dodatkov za čas epidemije, ki jih v običajnih razmerah ni," je za MMC pojasnil Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

"Konkretnih izračunov učinka predlagane socialne kapice za posamezna delovna mesta sicer nismo opravili, je pa dejstvo, da bi imela socialna kapica učinek prav pri prejemnikih najvišjih plač v javnem sektorju, torej pri prejemnikih plač nad mejo, na katero je postavljena socialna kapica, kar so med javnimi uslužbenci predvsem delovna mesta zdravnikov in nekaterih funkcionarjev. Neposredno sicer po mojem mnenju to na plačni sistem ne bi vplivalo, čeprav bi se v primeru uveljavitve socialne kapice razlike v neto razpoložljivem dohodku javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev povečale (koliko, je odvisno od višine plače v posameznem mesecu) v korist prejemnikov najvišjih plač v javnem sektorju, medtem ko bi pri vseh drugih neto plače ostale nespremenjene. Še večji problem pa bi socialna kapica predstavljala za blagajni pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, saj bi to pomenilo izpad prihodkov od prispevkov v ti dve blagajni in odpravo pomembnega elementa solidarnosti v teh dveh sistemih," še dodaja.

Zdravstvo prevladuje pri najvišjih plačah v javnem sektorju

Najvišje plače v javnem sektorju so glede na javne podatke portala plač v javnem sektorju v zdravstvu. Najvišjih 50 plač v javnem sektorju je bilo po zadnjih podatkih, ki so za letošnji februar, izplačanih v zdravstvu.

Najvišja bruto plača (skupaj z dodatki) v javnem sektorju je znašala 21.101 evro, ki jo je prejel višji zdravnik specialist iz UKC-ja Ljubljana. 50. najvišja februarska plača pa je znašala 13.256 evrov bruto. Podobni zneski 50 najvišjih javnih plač so bili tudi letošnjega januarja (med 21.500 in 15.000).

Najvišje plače v javnem sektorju, razen nekaterih izrednih izplačil, so bile pred epidemijo nekaj tisoč evrov nižje, med prejemnike najvišjih plač pa so se poleg zdravnikov večkrat pomešali tudi pripadniki Slovenske vojske in univerzitetni učitelji.