Po družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, ki prikazuje še en izraelski prevzem palestinskega doma na ozemlju pod izraelsko okupacijo. Posnetek prikazuje pogovor oziroma spor med izraelskim judovskim naseljencem in 22-letno Palestinko Muno Al Kurd, ki je potekal na vrtu doma njene družine v soseski Šejk Džara v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu.

Palestinka je Izraelca obtožila, da krade njen dom: "Jacob, saj veš, da to ni tvoj dom." Ta pa je odvrnil: "Da, a če jaz grem, to ne pomeni, da se boš ti vrnila, v čem je torej težava? Zakaj vpiješ name? Tega nisem jaz storil." Muna Al Kurd odgovori: "Ti kradeš moj dom." Nato judovski naseljenec v angleščini z močnim newyorškim naglasom odvrne: "Če ga jaz ne ukradem, ga bo nekdo drug." "Nihče nima pravice ukrasti mojega doma," zavpije nazaj Palestinka. Naseljenec pa nato v hebrejščini reče: "To ni moja hiša, da bi jo lahko vrnil."

Družina Al Kurd ima že več kot desetletje težave z naseljenci. Polovico doma te družine so naseljenci nasilno prevzeli že leta 2009. Mohamed Al Kurd, Munin brat dvojček, je za Al Džaziro naseljence označil za "skvoterje z brooklynskim naglasom", deljenje doma z njimi pa je po njegovih besedah "neznosno, nevzdržno in grozno". Kot je dejal, jih neprestano trpinčijo, nadlegujejo in delajo vse, kar lahko, da bi jim prepustili še drugo polovico hiše, nadlegujejo pa tudi njihove sosede, da bi tudi oni zapustili svoje domove, ki bi jih nato prevzeli judovski naseljenci. Kot je razmere opisal Mohamed, je namen takšnega ravnanja naseljencev "popolnoma izničiti navzočnost Palestincev v Jeruzalemu".

Palestinci že dolgo opozarjajo, da so posebej v Vzhodnem Jeruzalemu žrtve etničnega čiščenja, ki se je začelo leta 1948 ob nastanku Izraela, ko so judovske sile z ozemlja nastajajoče države izgnale okoli 750.000 palestinskih prebivalcev, da bi vzpostavile jasno judovsko večino na 78 odstotkih ozemlja pred tem pretežno arabske Palestine, na katerem je nastal Izrael. Preostalih 22 odstotkov (Gaza, Zahodni breg, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom) pa je pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967.

V zadnjih mesecih so Palestinci v soseski Šejk Džara izvedli niz protestov proti izraelskim ukazom, da zapustijo svoje domove. V ponedeljek so izraelske sile v soseski napadle palestinske družine, jih pretepale in zoper njih uporabile solzivec in zvočne granate, poroča Al Džazira. Tamkajšnji mediji poročajo, da je bilo poškodovanih 20 ljudi, pet Palestincev pa je bilo aretiranih.

Sorodna novica Kampanja cepljenja razkriva bistvo izraelskega apartheidskega režima

Izraelsko sodišče: Palestinci naj naseljencem plačujejo najemnino za lastne domove

Marca je namreč izraelsko okrožno sodišče v Vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga je Izrael v nasprotju z drugimi zasedenimi ozemlji priključil (nezakonito po mednarodnem pravu), potrdilo ukaz šestim palestinskim družinam, tudi omenjeni družini Al Kurd, da zapustijo svoje domove, da bi se vanje lahko naselili judovski naseljenci. Nekatere družine naj bi domove zapustile do 6. maja, druge do 1. avgusta. Izraelsko vrhovno sodišče je Palestincem, ki naj bi bili pregnani najprej, dalo časa do četrtka, da se "dogovorijo" z naseljenci, kar pomeni, da bi jim morali plačevati najemnino in jih priznati kot lastnike njihovih lastnih domov.

Ne samo, da bodo morali Palestinci zapustiti svoje domove, izraelsko sodišče jim je ukazalo tudi, da mora vsaka družina plačati 70.000 šekelov (okoli 20.000 dolarjev) za kritje sodnih stroškov naseljencev, ki bodo prevzeli njihove hiše.

Izrael želi tako še drugič pregnati palestinske družine z njihovih domov. V soseski Šejk Džara namreč živi okoli 3000 Palestincev, ki so vsi begunci (in njihovi potomci), ki so bili pregnani z njihovih domov v današnjem Izraelu. V skladu z jordansko vlado (to območje je bilo do izraelske okupacije leta 1967 namreč pod upravo Jordanije) in agencijo ZN-a za palestinske begunce UNRWA so jim leta 1956 na tem območju zgradili hiše.

Izraelske organizacije naseljencev medtem trdijo, da so palestinske družine gradile domove na zemlji, ki je bila v lasti Judov pred letom 1948, zaradi česar bi jih morale zdaj zapustiti. Palestinski kartograf Kalil Tufakdži je to tezo zavrnil. V arhivih v Ankari je namreč našel dokumente, ki kažejo, da v tistem času ta zemlja ni bila v judovski lasti. Ob tem je po poročanju portala Middle East Eye jordanski zunanji minister Ajman Safadi aprila obiskal Ramalo in palestinski samoupravni oblasti predal dokumente, ki dokazujejo palestinsko lastništvo hiš v soseski Šejk Džara, s čimer je želel preprečiti množične prisilne izselitve tam živečih Palestincev. Minister je dejal, da je jordanska vlada z dokumenti dokazala, da je omenjene domove leta 1956 zgradilo jordansko ministrstvo za razvoj. Šejk Džara je sicer slabo urejena in nevzdrževana soseska, saj izraelska jeruzalemska mestna občina, ki si prisvaja pristojnost nad ozemljem, preprečuje kakršna koli obnovitvena dela.

Najprej izgubiš dom, nato pravico vrniti se v svoje mesto

Izraelsko zanemarjanje dela Jeruzalema s pretežno palestinskim prebivalstvom je del sistematične izraelske politike, katere namen je Palestince prisiliti v odhod s tega območja. Izraelska vlada si namreč že od sedemdesetih let prizadeva za "demografsko ravnotežje" v Jeruzalemu v razmerju 70 : 30, v skladu s katerim omejuje odstotek palestinskega prebivalstva na območju mesta na 30 ali manj. To Izrael dosega z različnimi politikami, od zasegov zemlje do izgonov Palestincev in rušenja njihovih domov.

Pri tem soseska Šejk Džara ni edina žrtev sistematične dearabizacije. Novembra lani je jeruzalemsko okrožno sodišče potrdilo tudi izgon 87 Palestincev iz soseske Silvan, kjer so živeli od leta 1963, poroča Al Džazira. Njihovi domovi so bili namenjeni judovskim naseljencem iz skupine Ateret Kohanim. 23 judovskih družin je ob močnem varovanju zdaj naseljenih med 850 Palestinci.

V drugem delu te soseske pa je jeruzalemsko sodišče odredilo rušenje okoli 70 palestinskih hiš, saj na tem območju občina načrtuje gradnjo arheološkega parka. Če bodo ti domovi res porušeni, bo brez strehe nad glavo ostalo še več kot 1000 Palestincev. Izraelske oblasti največ palestinskih domov rušijo v soseski Džabal al Mukaber, kjer načrtujejo gradnjo obvoznice, ki bi mesto povezala z nezakonitimi naselbinami na Zahodnem bregu.

Sorodna novica Izraelski zid na Zahodnem bregu: varnost ali zemlja in demografska slika?

Poseben režim, ki ga Izrael uveljavlja v Vzhodnem Jeruzalemu v primerjavi s preostalimi zasedenimi ozemlji, postavlja tam živeče Palestince v dodatno zapleten in psihološko mučen položaj. Ne samo, da izgubljajo svoje domove, ampak morajo pogosto zapustiti mesto, ker si v njem ne morejo privoščiti najema novega doma. Ker so prisiljeni oditi na Zahodni breg, jim Izrael odvzame status rezidenta v Vzhodnem Jeruzalemu, zaradi česar se tja ne smejo več vrniti in svojega mesta ne vidijo nikoli več.

Vzhodni Jeruzalem pa ni edini del zasedenih ozemelj, kjer Izrael preganja Palestince. Napadi naseljencev ob varovanju izraelske vojske na Palestince se dogajajo po vsem Zahodnem bregu, od Nablusa na severu do Hebrona na jugu. Po podatkih Urada ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev je ob tem Izrael samo lani, v času pandemije, porušil 689 stavb na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, največ po letu 2016. Brez doma je ostalo še 869 Palestincev, opozarja ZN.

"Smrt Arabcem"

Do izgonov Palestincev prihaja po aprilskem pohodu okoli 300 izraelskih skrajnih desničarjev v Vzhodnem Jeruzalemu, ki so vzklikali "Smrt Arabcem". Pri tem so napadali ljudi. Poškodovanih je bilo več kot 100 Palestincev, 50 jih je bilo pridržanih, poroča portal Middle East Monitor.

Novo poročilo, ki Izrael obtožuje apartheida

Izgoni Palestincev v Vzhodnem Jeruzalemu in drugod po zasedenih ozemljih so del širše izraelske politike. Palestinci že desetletja opozarjajo na sistematično diskriminatoren odnos izraelskih okupacijskih oblasti. Za oznako izraelske prakse tako na zasedenih ozemljih pod njegovim nadzorom kot za politiko do Palestincev znotraj Izraela se vse pogosteje uporablja izraz apartheid, najbolj znan na primeru Južne Afrike. Potem ko je izraelska organizacija za zaščito človekovih pravic B’Tselem v poročilu, objavljenem januarja letos, izraelsko vladavino med Sredozemskim morjem in reko Jordan, torej v Izraelu in na zasedenih ozemlji, označila za "režim judovske nadvlade", je konec aprila Izrael za izvajanje apartheida obtožila tudi ameriška organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW).

Sorodna novica "Izrael nima pravice biti judovska država, saj to pomeni institucionalizacijo diskriminacije"

Organizacija je Izrael obtožila, da izvaja politiko "ohranjanja nadvlade judovskih Izraelcev nad Palestinci". HRW je svoje ugotovitve utemeljil s podatki organizacij za človekove pravice, analizo izraelske zakonodaje in pregledom izraelskih vladnih načrtov za razvoj ter izjavami predstavnikov izraelskih oblasti, poroča Guardian. HRW je tako primerjal izraelske politike in prakse v odnosu do skoraj sedem milijonov Palestincev na celotnem ozemlju pod nadzorom Izraela s politikami in praksami v odnosu do približno enakega števila judovskih Izraelcev na tem ozemlju. Organizacija je ugotovila, da izraelska vlada "postavlja v privilegiran položaj judovske Izraelce, medtem ko zatira Palestince, najhuje na zasedenih ozemljih".

HRW opozarja, da si prizadevajo izraelske oblasti maksimizirati površino, namenjeno Judom, in minimizirati površino, ker živijo Palestinci, ki jih Izrael označuje za "demografsko grožnjo". Poročilo izpostavlja tudi primer Jeruzalema, v katerem želi izraelska vlada zagotoviti precejšnjo judovsko večino in določa dovoljen odstotek palestinskih prebivalcev.

"Dobro naoljen kolonialni stroj"

Kako Palestinci doživljajo razmere, v katerih živijo? "Palestinci, še posebej v Jeruzalemu, se soočajo z dobro naoljenim kolonialnim strojem: izraelsko vojsko, birokratskim in pravosodnim sistemom, ki si z roko v roki prizadevajo za razlastitev in razselitev Palestincev," je dejala Fajruz Šarkavi iz organizacije Grassroots Jerusalem. Izrael to dosega z zapletenim prepletom različnih režimov, ki veljajo za Palestince. A eden od prebivalcev soseske Šejk Džara, ki ga navaja Al Džazira, Ahmad Hamad, pojasnjuje: "Izrael je to ustvaril tako, da deluje kot neke vrste pravno vprašanje. Ni, je popolnoma politično".