Tik pred prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se je tako imenovana vojna vlade z mediji tako zaostrila, da se je ustavilo financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA), za njen obstanek in preživetje novinarjev se borijo z zbiranjem donatorskih sredstev.

Slovenska vlada mora v skladu z nacionalno zakonodajo hitro zagotoviti ustrezno financiranje STA-ja, je sporočila Evropska komisija. Ob tem pričakuje, da bo mogoče najti hitre rešitve za ponovno vzpostavitev financiranja in ohranitev neodvisnosti agencije. Javne tiskovne agencije ne bi smele biti prisiljene zatekati se k rešitvam, kot je donatorska kampanja Za obSTAnek, so dodali pri komisiji.

O tem in o aktualnih razmerah na področju medijev so z voditeljico Eriko Žnidaršič v oddaji Tarča razpravljali direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija, direktor STA-ja Bojan Veselinovič, minister za kulturo Vasko Simoniti in profesor novinarstva Marko Milosavljević.

"Financiranje ne more biti dobra volja ustanovitelja"

Razmere na STA-ju so bile prvo področje, ki so se ga sogovorniki dotaknili. Minister Vasko Simoniti je najprej zatrdil, da ne pozna današnjega dokumenta Evropske komisije. Uvodnemu prispevku v oddaji je očital izbor štirih novic, ki so jih izpostavili tam, in omembo madžarskega premierja Viktorja Orbana. Glede zakona o STA-ju in tega, da ga je država dolžna financirati, je dejal, da gre pri Evropski komisiji za načelno mnenje, ki ga je ta izdala.

"Gre za eklatantno kršenje zakonov, o STA-ju in PKP 7. Financiranje tiskovne agencije ne more biti dobra volja ustanovitelja," pa je poudaril direktor STA-ja Bojan Veselinovič.

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je dejal, da so STA h konsolidaciji poslovanja pozvali že junija lani. "Ko mu je zmanjkalo denarja, je sklepal nove in nove pogodbe na račun davkoplačevalcev," je očital Veselinoviču. Dejal je, da so januarja STA-ju nakazali skoraj 500.000 evrov, čeprav STA ni spoštoval pogodbenih obveznosti.

"Če prihaja do goljufij, je seveda potrebno ukrepanje države. Toda v vsem letu nismo zasledili dokaza za to," pa je opozaril Marko Milosavljević.

Urbanija se je obregnil tudi ob nadzorni svet in odločitev, da Veselinoviču pripada nagrada, kljub slabi situaciji v podjetju. STA-ju očita tudi nesprejemljivo organizacijsko shemo. Poudaril je, da je pomembno merilo dolžina prispevkov, saj se na podlagi tega izračuna strošek. Veselinovič je odgovoril, da se je nagradi nepreklicno in dokončno odrekel ter kot dokaz pokazal tudi dopis. Urbaniji pa je očital, da želi biti "računovodja, direktor, predsednik nadzornega sveta in urednik".

Ukomovo zahtevo po podatkih o dolžini intervjuja z raperjem Zlatkom Milosavljević vidi kot poseg v uredniško avtonomijo STA-ja. Kulturni minister je zatrdil, da se nikoli ni vtikal v to, kaj bo objavljeno in kaj ne. Je pa napovedal, da bo ministrstvo prej ali slej zahtevalo, da bi Računsko sodišče preverilo poslovanje STA-ja in tudi revizijo, česar do zdaj še nikoli ni.

Določiti tudi merila, na podlagi katerih se financira javna služba

Naslednje področje, o katerem so razpravljali, je bilo, kako neodvisni so mediji, kdo so njihovi lastniki, kdo ima največjo moč in kateri posamezniki so v nekaterih medijih nedotakljivi.

"Zelo škodljivo bi bilo, če bi ostali brez STA-ja kot samostojne medijske organizacije," je prepričan Veselinovič. "Pravna pot je prava pot. Tako da tukaj ni nobenega izsiljevanja, nobenih pritiskov," je Urbanija napovedal, da bodo denar nakazali, ko bodo urejene pravne stvari. Vztrajal pa je, da je treba določiti tudi merila, na podlagi katerih se financira javna služba.

Milosavljević meni, da se želi nekako obračunati z mediji, ki niso blizu. Simoniti pa pravi, da aktivistično novinarstvo ni pozitivno novinarstvo, o očitkih o orbanizaciji medijev pa je dejal, da je to "do skrajnosti bolno".

Celotno oddajo Tarča: Vojna z mediji si lahko ogledate v priloženem videoposnetku: