Misija Odločna podpora, namenjena urjenju afganistanskih sil, ki je potekala vse od leta 2004, se končuje v usklajenem dogovoru z zavezniki v Natu, ki so se za umik iz Afganistana odločili po sklepu ZDA, ko je predsednik Joe Biden objavil, da bodo umaknili ameriške vojake do septembra 2021.

Sorodna novica ZDA in Nato po skoraj 20 letih uradno zapuščajo Afganistan

V tem okviru je vlada v sredo na večerni seji sprejela namero o koncu sodelovanja pripadnikov Slovenske vojske v misiji v Afganistanu skladno z dogovorjeno zavezniško časovnico oziroma najpozneje do konca avgusta. Ob tem je vlada sprejela tudi odločitev, da bo Slovenija v Skrbniški sklad za afganistansko nacionalno vojsko za obdobje 2021–2024 prispevala 750.000 ameriških dolarjev letno.

Šest inštruktorjev Slovenske vojske, ki so delovanje v operaciji Odločna podpora prevzeli februarja, se je na pot v Evropo skupaj z italijanskimi kolegi odpravilo že sinoči. V Slovenski vojski so potrdili, da so pripadniki 13. slovenskega kontingenta v Rimu pristali v jutranjih urah, zdaj pa so na poti domov. V vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani so prispeli v popoldanskih urah.

Polkovnik Marjan Sirk je povedal, da je bila namera vojske, da novico o vrnitvi svojih pripadnikov javnosti sporoči, ko bodo že na domačih tleh, a so se novice že pred tem razširile tudi na družbenih omrežjih. Kot je še pojasnil polkovnik, dogovori o koncu Natove operacije v Afganistanu potekajo že dalj časa, zato je bilo vračanje šestih slovenskih vojakov usklajeno in dobro organizirano.

Stotnik Alič: Pogrešali smo družine

Poveljnik zadnjega kontingenta SV v Afganistanu, stotnik Jernej Alič je ob prihodu v vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani v izjavi za medije po poročanju STA-ja dejal, da so vsi vojaki zdravi in veseli vrnitve domov, so pa najbolj pogrešali svoje družine. Slovenski vojaki so v Afganistanu delovali pod poveljstvom italijanske vojske.

Za premik domov so bili slovenski vojaki v celoti odvisni od odločitve italijanske vojske tako glede datuma vrnitve in organizacije prevoza. Oprema SV, ki je po besedah stotnika Aliča ni malo, se je iz Afganistana začela vračati danes. Konec junija se sicer zapira baza v provinci Herat na zahodu Afganistana, v kateri so bili slovenski vojaki.

Kot je še dejal stotnik Alič, je bilo pogostokrat kar celodnevno delo slovenskih vojakov v bazi zanimivo in polno izzivov. Največji izzivi so bile kulturne razlike med narodi ter razlike v znanju angleščine. "Osebno sem sodeloval z Litovcem, Romunom, Albancem, Ukrajincem in Italijani. Vsak ima drugačen nivo in izrazoslovje, predvsem ko se je bilo treba dogovoriti na hitro, se najdejo največji izzivi" je še povedal stotnik Alič.

Alič: Civilno prebivalstvo se boji

Celoten prispevek SV-ja v Afganistanu je stotnik Alič ocenil kot velikega. Dodal je, da so bili slovenski vojaki cenjeni pri poveljnikih. Slovenska vojska je dala svoj delež in pomagala dvigniti raven usposobljenosti afganistanske vojske, je še dodal. Konec prisotnosti Nata v Afganistanu predvsem pomeni, da bodo afganistanske vladne sile sedaj v celoti odvisne zgolj od njih samih. Civilno prebivalstvo se definitivno boji, saj ne vedo, kaj bo prinesla prihodnost, a so afganistanske varnostne sile trenutno povsem sposobne zadržati položaj, kot je sedaj v Afganistanu, je še po poročanju STA-ja ocenil stotnik Alič.

Sorodna novica Pri Brestanici vojaški helikopter trčil v daljnovod, sledil je zasilni pristanek

Slovenija pri transportnih prevozih odvisna od zaveznikov

Obrambni minister Matej Tonin je ob robu predstavitve niza vaj Defender Europe 2021 na vadišču na Počku današnji dan označil za posebnega, saj so se po 17 letih vrnili vsi slovenski vojaki iz Afganistana, živi in zdravi. "Sem vesel, hvala Bogu, da se je vse tako izteklo in da je bila ta dolga misija, hvala Bogu, brez smrtnih žrtev," je izjavil za STA. Slovenska vojska je po njegovih besedah naredila 60 različnih projektov, ki jih je financirala Slovenija. To so bili predvsem projekti, ki so se dotikali afganistanskega šolstva, zdravstva in opolnomočenja žensk.

Na vprašanje, zakaj so se odločili, da vojake umaknejo že zdaj, in ne šele jeseni, je odgovoril, da je bila odločitev "zelo preprosta". Je pa niso želeli javno razglašati, ker je varnost pomembna in niso želeli izpostavljati vojakov. Ob tem je minister opozoril, da je Slovenija odvisna od drugih zaveznikov in transportnih prevozov, ki ji jih nudijo zavezniki, saj še vedno nima svojega transportnega letala. Slovenska vojska je v Afganistanu pustila tudi opremo, ki bi bila lahko koristna za afganistansko ljudstvo in ki nima neke večje vrednosti za njene nadaljnje misije, je še povedal Tonin. Poročilo o tem bodo še pripravili.

Dve misiji, 17 let in skoraj 1400 slovenskih vojakov

Napoteni pripadniki zavezništva so od začetka leta 2015 v Afganistanu na misiji usposabljali, svetovali in pomagali afganistanskim varnostnim silam ter ustanovam. Pred tem je Nato na poziv OZN-a in afganistanske vlade avgusta 2003 prevzel poveljevanje silam operacije Isaf, kar je bila prva Natova operacija zunaj njegovega območja.

Kot so sporočili iz Slovenske vojske, je bilo v Afganistan največ slovenskih vojakov napotenih leta 2011, ko je v dveh izmenah sodelovalo skupaj 179 pripadnikov. V 17 letih je bilo v obe operaciji skupaj napotenih skoraj 1400 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske.

Več izrednih dogodkov in poškodb, a na srečo brez smrtnih žrtev

Slovenska vojska je ena redkih zavezniških sil, ki v Afganistanu ni imela smrtne žrtve. V skoraj dveh desetletjih se je slovenskim vojakom v Afganistanu sicer zgodilo več izrednih dogodkov. Julija 2005 je vojaško vozilo hummer, v katerem so se peljali štirje slovenski pripadniki, v okolici Kabula med patruljo zapeljalo na mino, ki je eksplodirala. Vojaki pri tem niso bili huje poškodovani, eden je imel pozneje težave s sluhom, vozilo pa je bilo v eksploziji močno poškodovano.

Maja 2011 je bila v bombnem napadu na sedež skupine za obnovo provinc v Heratu lažje ranjena civilna strokovnjakinja, pripadnica slovenskega kontingenta v Afganistanu. Zaradi detonacije je dobila površinsko rano, pred hujšimi poškodbami pa jo je rešilo to, da je bila v pisarni za zaprtimi vrati, so sporočili iz Slovenske vojske. V napadu je bil sicer uničen velik del poslopja.

Novembra 2013 so bili slovenski pripadniki misije Isaf udeleženi v strelskem spopadu s talibanskimi uporniki. Ko se je zgodil incident, jih je šest na patrulji spremljalo afganistansko enoto, ki so jo urili. Pri tem ni bil poškodovan nihče od slovenskih vojakov. Slovenski vojak pa je bil ranjen januarja 2014, ko je bil pri opravljanju nalog ustreljen v nogo. Med urjenjem pripadnikov afganistanskih sil je namreč izbruhnil strelski obračun z nasprotniki. Ranjenega vojaka so oskrbeli v bolnišnici.