MMC-jev podkast SOS-odmev to sezono izrazito diha v znamenju kolesarstva, zato sta voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič pripravila posebno epizodo podkasta s prizorišča 15. etape Gira. S klikom na spodnjo sliko ste vabljeni k poslušanju celotne reportaže.

Odlični medsosedski odnosi
Gruden je povzel bistveno − Brdom in Novi Gorici je uspel veliki met: "Velike tritedenske dirke so nastale kot projekt športnih časopisov, zdaj pa se preživljajo predvsem kot turistična izložba, česar se dobro zavedajo tudi v Brdih in Novi Gorici. Giro je izredna priložnost, da te kraje predstavijo predvsem Italijanom, pa tudi širšemu svetu. Kolesarstvo je v zadnjih 15 letih postalo res globalen šport. Ti kraji so bili res preplavljeni. Lokalni organizator v Furlaniji si je nadvse želel pripeljati Giro tudi k nam. S tem se kaže, da dobro sodelujejo na medsosedski ravni. Brda so slovenska Toskana, to je zgodba o uspehu, ki je nastala predvsem po zaslugi vina, ki ga Brici uspešno gojijo in prodajajo."

Idrija v malem
Odkar je Giro zadnjič obiskal Slovenijo, je ta medtem izjemno napredovala v tem športu, pa ne le zaradi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, ne nazadnje so slovenski kolesarji od leta 2014 na Giru dobili vsaj eno etapo. Niz se bo zaradi poškodbe Mateja Mohoriča in trka Jana Tratnika letos le stežka nadaljeval. Zato pa je bil Tratnik z drugim mestom slovenski junak mitskega vzpona na Zoncolan. "Tratnik sicer ni zmagal, zato pa je osvojil navijaška srca. Ceste po Brdih so preplavljene z napisi v njegovo podporo. Pred Medano je nastala mini Idrija, videl sem vsaj 10 avtodomov in še več avtomobilov, ki so spremenili cel odsek ceste in jo spremenili v malo Idrijo. Kolesarstvo je prebil v širšo zavest športne javnosti. Sam je priznal, da ni pričakoval drugega mesta, ni mu veliko zmanjkalo do zmage," je dogajanje opisal Gruden.

Leta 1994 se je zaljubil v kolesarstvo
Največ slovenskih navijačev je bilo v Cerovem, kjer je karavano pričakal tudi velik kolesarski poznavalec Stojan Mervič, ki je nedavno že gostoval v SOS-odmevu, MMC-jevim bralcem pa je pripravil tudi poseben vodnik 15. etape. Prav obisk Gira leta 1994 je bil kriv, da se je zaljubil v ta šport: "Sprva je bila moja ljubezen do tega športa majhna, nato se je razplamtela leta 1994, ko je Giro zavil v Slovenijo. Kolesarjenje v naših medijih ni ravno prihajalo v prvi plan, kar se je spremenilo ravno leta 1994. V Novi Gorici se nas je že takrat zbrala ogromna množica, že takrat je bila evforija, čeprav nismo imeli tako uspešnih kolesarjev, kot jih imamo zdaj. Ulice so bile polne ljudi. Zdaj je kolesarstvo pravi fenomen, veliko se o njem govori in piše. Logično je, da je prisotno toliko ljudi."

Vlaganje v infrastrukturo
Tokrat je razmišljal, ali bo Slovenija znala pretvoriti vsesplošno zanimanje za kolesarstvo v varnejšo infrastrukturo: "Kultura se spreminja. Kolesar je bil pred 20 leti na naših cestah za vsakega voznika 'nebodigatreba', zdaj se to spreminja. Po teh uspehih se izboljšuje tudi infrastruktura. Država in kolesarska zveza bi morala bolje pristopiti k tej težavi, morali bi prilagoditi zakonodajo. Treba je kovati železo, dokler je vroče. Ne gre za prodajo več dresov, država mora vedeti, da ima od kolesarstva koristi tako na področju zdravja, kolesarjenje je en velik plus. V to je treba tudi investirati."

Brici so že znali izkoristiti priložnost
Mervič je prepričan, da so Brda svojo priložnost že izkoristila na področju vinogradništva: "Brici so bili prvi vinogradniki pri nas, ki so se znali prodati v tujino. Pred 20 leti sem tudi sam nabiral grozdje v Italiji in Sloveniji. Samo stopil si čez mejo, pa so Italijani vino prodajali po trikrat višji ceni, zdaj smo na približno isti ravni. Nisem tako usmerjen v komercialo, a prav je, da se znajo prodati. Upam, da bo to veljalo tudi za druge dele Slovenije."

Kolesarstvo in svoboda
Gruden je v svoji reportaži ujel utrip tudi drugih navijačev. Med drugim je govoril z Matjažem iz Dolenjske, ki kolesarstvo spremlja več kot 30 let, med drugim je bil njegov starejši brat član jugoslovanske reprezentance: "Kolesarstvo mi pomeni svobodo, ko sem na kolesu, sem neskončno svoboden, to velja sploh za zadnje obdobje, ko je kolesarstvo v Sloveniji eksplodiralo in se postopoma stopnjuje do vrelišča."

Trije kolesarski spomini
Matjaž je obiskal že ogromno kolesarskih prireditev, omenil pa je tri: "Ne morem mimo Gira leta 2014 in etape v Trstu. S kolegi smo stavili na zmago Boruta Božiča, nato pa je Luka Mezgec priletel po desni strani, vsi Slovenci smo začeli kričati, da je Trst naš. Na svetovnem prvenstvu v Innsbrusku leta 2018 je bil nečloveški vzpon. Iz otroštva pa se izrazito spominjam dirk Balkanski krog, ki se je ustavil tudi v mojem Novem mestu. Takrat so imeli kolesarji namesto čelad tako imenovane hrenovke. Nekdo je padel na spolzkem ovinku in se zaletel v izložbo. Ta se na začudenje vseh ni razbila, kolesarja je kar odbilo. Pobral se je in nadaljeval dirko."

Morda pri nas tudi kdaj Tour?
Zaradi dobrih vtisov se govori, da bi se Giro v Slovenijo lahko vrnil že naslednje leto. Kaj pa Tour? So to sanje? Gruden analizira: "To bi morala biti strateška odločitev države. Organizatorji Toura delujejo kar dolgoročno, tuji starti so lepo zasedeni, dodatno je vse zakomplicirala pandemija. Leta 2022 se bo dirka začela na Danskem, kar bi se moralo zgoditi že lani. Leta 2023 se izjemoma spet začenja v tujini, in sicer v Bilbau. Tour se bo nato skoraj zagotovo leta 2024 začel v Franciji, za leto 2025 pa so načeloma tudi že dogovorjeni. Tour je res druga sfera. Mi imamo v bližini Giro ter izvrstnega furlanskega organizatorja, ki je dobil podaljšanje pogodbe še za pet let. Njihova želja je jasna."

Na koncu malo ponagajal dež
Gruden je potegnil črto pod nedeljskim vrvežem: "Brda so bila preplavljena, domačini so bili vzhičeni, z rahljanjem koronskih omejitev so razprodali vse sobe in rezervacije v restavracijah, vse je bilo polno. Obžalovali so lahko le slabo vremensko napoved, ki se je uresničila, dež je bil na koncu neusmiljen in je marsikomu pokvaril dan, saj bi se lahko dlje zadržal v teh krajih. Avtomobili, avtodomi in kolesarji so prišli iz vse Slovenije. To ni bil dogodek le tega kraja, ampak celotne Slovenije. Srčno upam, da se bodo ti prizori ponovili tudi na prihajajoči Dirki po Sloveniji."

Vabljeni k poslušanju celotne epizode, v kateri je bil govor tudi o:
- napisih, ki so bili namenjeni tudi Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju;
- ob progi so bili prisotni tudi nekdanji vrhunski slovenski kolesarji;
- prednostih in slabostih spremljanja kolesarstva v živo;
- Sloveniji kot raju za gorsko kolesarstvo;
- nekateri deli proge so bili (provokativno) obarvani tudi v rumene, in ne le roza odtenke;
- možnosti, da se Giro naslednje leto ustavi v Posočju.
- organizaciji dirke;
- prihajajoči Dirki po Sloveniji;
- zanimivosti o številki 56 in povezavi s kolesarstvom.