K višjemu primanjkljaju je prispevala rast odhodkov, med katerimi so se najbolj povečali sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji, je objavilo finančno ministrstvo.

Sorodna novica Rast slovenskega BDP-ja v prvem četrtletju

Po drugi strani je še višjo rast primanjkljaja ublažila občutna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in prejetih sredstev iz EU-ja.

Po lanskem zaprtju letos več prilivov

Davčni prihodki so k skupnim prilivom v proračun do konca aprila prispevali 2,92 milijarde evrov oz. 14,8 odstotka več kot pred letom. Dohodnine se je v državno blagajno steklo 45,3 odstotka več, predvsem zaradi višjih izplačil dodatka za delo v tveganih razmerah v negospodarstvu, lanske oprostitve plačevanja nekaterih davčnih obveznosti v času krize ter prilagoditve davčnih postopkov finančne uprave.

Za 53,8 odstotka je država v prvih štirih mesecih pobrala več tudi davka od dohodkov pravnih oseb, za 12,1 odstotka več davka na dodano vrednost ter za tri odstotke več trošarin. Razlogi za tako veliko odstopanje so v lanskem zaprtju javnega življenja kot posledice interventnih ukrepov za zajezitev epidemije, kar se je odražalo v zastoju gospodarske dejavnosti in potrošnji prebivalstva, so pojasnili na ministrstvu.

Višji odhodki za plače in za transferje

Na strani odhodkov so bile obveznosti za plačilo plač in prispevkov višje za 13,2 odstotka. To rast na ministrstvu pripisujejo napredovanjem in dogovoru o plačah, sprostitvi delovne uspešnosti in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dodatkom za delo v tveganih razmerah. Izdatki za blago in storitve ter za vzdrževanje so bili medtem nižji kot v prvih štirih mesecih lani.

V okviru tekočih transferjev so bile subvencije, med katere se denimo štejejo nadomestila plače za začasno čakanje na delo in drugi ukrepi za zaščito delovnih mest po protikoronski zakonodaji, za 78,9 odstotka višje kot v primerljivem obdobju lani. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo izplačano 89,8 odstotka več kot pred letom, za druge tekoče domače transferje, kot so denimo transferji občinam in javnim zavodom, pa 18,5 odstotka več.

Višja kot pred letom so bila tudi vplačila v proračun EU-ja, in sicer za 21,2 odstotka. Rast je posledica izstopa Združenega kraljestva iz EU-ja.