"Z gnusom moram zavrniti zlasti očitke predstavnikov nekaterih koalicijskih strank, ki želijo ustvariti vtis, da sindikati nasprotujemo višjim plačam," je v uvodu tiskovne konference, na kateri so sindikalne centrale predstavile svoja stališča do predlogov spremembe davčne zakonodaje, dejal predsednik sindikalne centrale KSS Pergam Jakob Počivavšek. Poudaril je, da sindikati močno podpirajo tako višje neto, kot višje bruto plače, ne podpirajo pa predlogov, po katerih bi imeli naši delavci na koncu manj. "Ker se jim v en žep daje, iz drugega pa se jim jemlje, pri čemer se ta drugi del seveda zamolči," je dejal Počivavšek.

Sorodna novica Šircelj o davčnih spremembah: "Ob istih bruto plačah se bodo povečali neto dohodki"

Kot je dejal, bi imeli tisti, ki prejemajo povprečne ali podpovprečne plače s predlaganimi spremembami določeno korist od dviga splošne olajšave, bi bili pa prikrajšani za posebno olajšavo. "Na drugi strani bi bili tisti z najvišjimi plačami razbremenjeni še z nižanjem dohodninske stopnje v najvišjem dohodninskem razredu, s socialno kapico in z nižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov, dividend in dobičkov od najemnin, ki jih v največji meri dobivajo prav tisti z najvišjimi plačami," je dejal.

Opozoril je tudi na izpad v proračunu in to, da predlog vlade ne vsebuje predvidenih virov, ki bi nadomestili ta izpad, ki se po ocenah giblje okrog milijarde evrov. "Ob trenutno javnofinančni sliki bi to pomenilo pritisk na socialne transferje, pravice iz socialnih zavarovanj in na javne storitve, na njihov obseg, nabor, kakovost in dostopnost. Izdatki iz žepov delavcev za te storitve bi se povečale," je dejal Počivavšek.

Jerkič: "Višje plače danes pomenijo večje stroške javnih storitev v prihodnosti"

"Bojte se Danajcev, četudi prinašajo darila," je vladni predlog in način, kako ga v javnosti predstavlja vlada, komentirala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič in dvig splošne olajšave označila za neke vrste trojanskega konja. Aktualna politika skuša po njenih navedbah pozornost javnosti preusmeriti zgolj v to, da bodo neto plače višje.

"V ozadju so spremembe celotnega sistema socialne varnosti, ki ga imamo v Sloveniji. V kombinaciji z nacionalnim demografskim skladom in zakonom o debirokratizaciji, lahko rečemo, da se prerazporeja premoženje v Sloveniji, da oblast prihaja v roke ožje skupine, predvsem politično obarvanih posameznikov, da se koncertira. Na drugi strani pa bomo vsi skupaj čez pet let priča spremembam, ki smo jih lahko opazovali že v času krize od leta 2008 do 2012," je dejala predsednica ZSSS-ja.

Če bi dobili odgovor, kako se bo nadomestil izpad, potem bi bile lahko reakcije po besedah Lidije Jerkič drugačne. "Ker pa je odgovor le to, da dinamični izračuni kažejo, da je denarja dovolj – pri čemer teh izračunov ne poznamo in niti ne vemo, kaj to je – se seveda lahko vprašamo, koga razbremenjujemo. Razbremenjujemo tiste, ki že zdaj dobijo največ, ki že zdaj verjetno največ denarja odpeljejo iz države," je dejala.

"Plače bodo seveda višje, ampak predlagamo, da ta presežek spravite na stran. Ker teh 80 ali 100 evrov dodatnih sredstev v tem trenutku bo čez tri leta pomenilo 400, 500 evrov dodatnega denarja, ko boste šli k zdravniku, v šolo ali pa bo pomenilo nižje pokojnine," je še dejala predsednica ZSSS-ja.

Štrukelj: Popolnoma obratno ravnanje od priporočil IMF-a

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci poudaril tudi poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz aprila 2021. "Eno od ključnih priporočil IMF-a je, da vlade, ki so že pripravljale davčne spremembe, ponovno razmislijo o njih in jih prilagodijo razmeram, ki so nastale kot posledica epidemije," je dejal.

Eno od ključnih priporočil, ki jih daje IMF, je po Štrukljevih besedah večja obremenitev dohodka najbogatejšim in večja obremenitev njihovega premoženja. "Torej povečevanje progresivnosti davkov, da bi se lahko servisirale stabilnost socialne mreže in javne storitve. Priporočajo tudi, da če ne gre drugače, naj se poveča obdavčenje velikih korporacij," je dejal in ob tem opozoril, da Slovenija počne natančno obratno od tega, kar predlaga IMF.

"Gre za zavestno destruktivnost, ki postavlja javne finance pred izzive, ki jih ne bo mogoče rešiti. Ali bo to počel nekdo, ki bi pričakoval, da bo vlado vodil tudi v prihodnjem mandatu," je ob tem dejal Štrukelj, ki je navedbe, da skušajo sindikati delavke in delavce prikrajšati za višje plače, označil za vladno podcenjevanje zdrave pameti državljank in državljanov.

Razmišljanje od danes na jutri

"Ko se govori o bombončkih in o tem, kako naj razmišljamo sindikati, in se poenostavlja zadeva s kratkoročnim povečanjem neto plač, bi bilo od nas neodgovorno, da bi razmišljali le od danes do jutri, kakor nam skušajo vsiliti," je opozoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. "Razmišljati skušamo tudi za prihodnja leta in desetletja, česar ta vlada očitno ne počne," je dodal. Opozoril je, da so v predlogu o demografskem skladu tudi nastavki za prodajo deležev strateških podjetji, ki so zdaj v lasti države. "Če bo manjkalo denarja v poračunu, lahko krpanje luknje pričakujemo tudi z razprodajo ne le srebrnine, ampak tudi zlatnine te države," je dejal.

Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Evelin Veseljak je dejala, da so se manipulacij od marca lani že navadili. "Pri nekomu, ki prejema minimalno plačo, se bo plača dvignila za 13 evrov mesečno. Ob tem se bodo podražile druge stvari. Sramotno je nekomu ponujati 13 evrov in obenem sindikatom očitati, da ovira povišanje plač," je dejala. Dodala je, da bi se lahko plače povečale, če bi se večkrat prisluhnilo njihovim predlogom in upoštevalo njihove rešitve.

Gospodarstvo predlaga socialno kapico že pri 4600 evrov bruto plače

Predstavniki sindikalnih central so večkrat opozorili tudi na poskus uvedbe socialne kapice, oziroma, kot jo je poimenoval Peter Majcen, "bogataške kape". Vlada je uvedbo socialne kapice za plače nad 6000 evrov bruto predlagala z zakonom o debirokratizaciji, ki čaka na splošno razpravo v DZ-ju. Predstavniki gospodarstva v nasprotju s sindikati ocenjujejo, da gre za korak v pravo smer in nujno investicijo za razvojni preboj Slovenije. Gospodarski krog, v katerem so združeni GZS, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in Amcham Slovenija, uvedbo kapice pozdravlja, a bi jo določil pri 4600 evrov bruto plače, bodisi takoj bodisi postopoma.

Sorodna novica Koga bodo poslanci DZ-ja nagradili z morebitno uvedbo socialne kapice?

Tak predlog so v preteklih dneh naslovili tudi na parlamentarne politične stranke, poslanske skupine in pristojna delovna telesa v DZ-ju. "Omogočite, da ob 30-letnici Slovenije skupaj oblikujemo prijazno poslovno in družbeno okolje, ki spodbuja razvoj," so zapisali. Uvedba socialne kapice pri 6000 evrih bruto plače, kar predstavlja 3,2-kratnik povprečne bruto plače v Sloveniji, bi ob 10.500 upravičencih pomenila 170 milijonov evrov manj vplačanih socialnih prispevkov. Toda ob višji dohodnini, porabi in dobičkih bi bil ta izpad nižji; letni učinek na konsolidirano bilanco javnega financiranja bi znašal 116 milijonov evrov, so izračunali v analitski službi GZS-ja.

Če bi Slovenija socialno kapico uvedla pri 4600 evrih bruto plače, kar predstavlja 2,5-kratnik povprečne bruto plače, bi zdravstvena in pokojninska blagajna ob 27.000 upravičencih ostali brez 300 milijonov evrov, letni učinek na konsolidirano bilanco javnega financiranja pa bi ob povečanju že omenjenih drugih prilivov znašal približno 100 milijonov evrov. Kot še poudarjajo analitiki GZS-ja, bi se po uvedbi kapice sčasoma javnofinančni izpad izničil. Ob nevtralnih gospodarskih razmerah naj bi se to zgodilo v od sedmih do desetih let, ob visoki gospodarski rasti pa še prej, so izračunali.

"Čas je, da se postavi zgornja meja obremenjevanja plač," poudarja izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček. Prepričan je, da bi s tem privabili naše strokovnjake, ki so odšli v tujino, da se vrnejo domov, hkrati pa bi bili bolj privlačni za tuje strokovnjake in tuje družbe, ki bi se odločile v Sloveniji ustanavljati podjetja. Gorenšček si želi, da bi se politika pri odločanju o uvedbi socialne kapice odločala na podlagi mnenja stroke. "Vem, da obstajajo podporniki tej ideji na eni in na drugi strani. Problem je, da se v Sloveniji odločamo ideološko tudi o zadevah, ki v osnovi niso ideološke," poudarja.