Potem ko so sindikalne centrale na današnji novinarski konferenci javnosti pojasnile razloge za umik iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), sta poglede na njihovo odločitev v Odmevih soočila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Minister je na začetku spomnil, da je za njimi 20 sej ESS-ja in skupno več kot 81 ur socialnega dialoga, ter sindikate pozval k temu, da nadaljujejo "skupni dialog". "Trenutno so razmere takšne, da ni čas, da kateri koli partner izstopa iz socialnega dialoga, upam, da se sindikati zavedajo odgovornosti tega časa," je dejal minister.

"Kvantiteta še ni kvaliteta oz. obratno. Res je, da je bilo zasedanj veliko, da smo porabili veliko ur, če pa bi pogledali vsebino tega dialoga, pa je bilo v glavnem prerekanje okoli tega, o čem smo obveščeni, v kaj smo vključeni, kakšen vpliv imamo. Pavšalne trditve predsednika vlade o tem, da je zdaj neka unikatna situacija, seveda ne držijo. Predsednik vlade je bil na ESS-ju samo enkrat, tudi sicer se ga večina ministrov, morda z izjemo ministra Ciglerja Kralja, čigar naloga je socialni dialog, ne udeležuje, tudi to je odraz socialnega dialoga," pa je odvrnila Lidija Jerkič in dodala, da so v tem mandatu vsaj trikrat opozarjali na položaj, v katerega vlada postavlja sindikate.

Beseda pa je znova tekla tudi o spremembah davčne zakonodaje. Po ministrovih navedbah so bili sprva sindikati povabljeni, da posredujejo svoja stališča, ravno tik pred izstopom in odločitvijo sindikatov bi morali vsi trije partnerji predlagati člane v pogajalsko skupino, ki bi obravnavala sveženj davčne zakonodaje: "Samo vladna stran je to v dogovorjenem roku tudi storila."

Kar pri tem najbolj moti sindikate, pa je dejstvo, da jih je vlada pozvala k pogajanjem, potem ko je zakon že poslala v državni zbor, je znova spomnila Lidija Jerkič. "Naš partner je vlada, naš partner niso državni zbor in poslanci, tudi vlada načeloma nima vpliva na sprejemanje zakonodaje v državnem zboru. To se pravi, da nas povabijo k pogajanjem o zakonu, ki je že dokončan, kar ni prvič, enako se je zgodilo pri demografskem skladu, in potem so ogorčeni, ker sindikati povemo, da se nimamo več o čem pogovarjati."

Tudi minister Počivalšek je v četrtek sporočil, da so bili sindikati pozvani k vlaganju predlogov in tega niso storili. "Predlagam, da pogleda na e-demokracijo. Sindikati se poslužujemo, tako kot vsi državljani, e-demokracije, zato da lahko izražamo vladi svoja stališča, in to seveda ni socialni dialog," je dejala predsednica ZSSS-ja.

Minister Cigler Kralj pa je izpostavil resornega ministra za finance, ki je javno objavil, da je vedno odprt za predlagane spremembe, za morebitne dodelave zakona, še posebej, če se o tem dogovori tudi skupina na ESS-ju. "Sam bi vendarle pozval k temu, da v tem trenutku ne zapuščamo dialoga, ki je ključen, mi smo še vedno v epidemiji, imamo več kot 20 tisoč ljudi na ukrepu čakanja na delo od doma, okoli 20 tisoč na ukrepu skrajšanega delovnega časa in več kot 20 tisoč espejev, ki prejemajo univerzalni temeljni dohodek. Zdaj je ključen trenutek, ko lahko tlakujemo pot v čas po koroni," je prepričan minister. "Če bi socialni dialog tekel boljše, bi morda bila lahko tudi epidemija končana prej," pa je k ministrovim besedam še pristavila Lidija Jerkič.

Dan po novici o tem, da se sindikalne centrale umikajo iz ESS-ja, so ozadje svoje odločitve in načrte pojasnile na novinarski konferenci. Kot je v uvodu pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, je ESS leta 1994 nastal kot odgovor na alternativo ulice. "Alternativa je socialni dialog, je omizje, na katerem se socialni partnerji pogovarjajo o dolgoročnih strateških rešitvah, o poti in smeri razvoja države, in sicer na uravnotežen način, tako da nobeden od interesov – ne politični, ne kapitalski in ne socialni ne prevladajo," je dejala.

Sorodna novica Sindikalne centrale se umikajo iz Ekonomsko-socialnega sveta

A socialni dialog se je po opozorilih predstavnikov sindikatov v zadnjem letu pospešeno rušil. Po navedbah predsednice ZSSS-ja so hitrejše sprejemanje interventnih protikoronskih zakonov ob začetku epidemije še lahko razumeli, a kmalu se je pokazalo, da imajo socialni partnerji vse manj besede in vpliva. "Če pogledamo zadnja dva meseca, lahko vidimo vrsto zakonov, ki niso več interventni, ki vplivajo na celotno prebivalstvo v Sloveniji, ki v temelju spreminjajo sistem, ki ga poznamo v slovenski družbi, ki rušijo področje solidarnosti, ki spreminjajo koncept razmerij med kapitalom in delom," je opozorila.

Brez javne razprave in obravnave na ESS-ju je bil tako po njenih besedah v DZ poslan predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, v tajnosti in brez sodelovanja socialnih partnerjev je bil v Bruselj poslan nacionalni program za okrevanje in odpornost, sodu pa je dno izbil predlog davčne zakonodaje, ki je bil prav tako v DZ vložen brez sodelovanja. Kot je dejala Lidija Jerkič, je popoldne je na Brdu prvi sestanek nacionalnega strateškega sveta za socialo. "Sindikati o tem strateškem svetu nismo bili obveščeni, vanj nismo vključeni, za informacijo vem zaradi naše Delavske enotnosti, ki je dobila vabilo kot časopis. To je stanje socialnega dialoga v tem trenutku," je dejala.

"Ne bomo le lepotna pika, da se lahko vlada ponaša s socialnim dialogom"

"Veliko smo se ukvarjali z vprašanjem, kaj skušamo povedati – ali izstopamo iz socialnega dialoga, se umikamo, se ne gremo več socialnega dialoga? Nič od tega ni res – ker socialnega dialoga ni in iz nečesa, kar ni, se težko umikaš," je dejala. Po besedah predsednice ZSSS-ja so se sindikati kadar koli pripravljeni vrniti v ESS, a ob izpolnjevanju temeljnih pogojev za tako sodelovanje. "To se pravi spoštovanju pravil, ki jih je vlada podpisala sama, resnični vsebinski vključenosti in možnosti sodelovanja," je dejala.

Napovedala je še, da bodo sindikati o stanju v Sloveniji in razlogih za odločitev o umiku iz ESS-ja obvestili Evropsko komisijo. "Seznanili jih bomo tudi, da kot sindikalne centrale ne bomo sodelovali na dogodkih, ki so vezani na predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja v naslednjih šestih mesecih. Vsi imamo radi Slovenijo, pa vendar ne bi želeli delovati le kot lepotna pika, za izgovor vladi, ki bi se lahko ponašala s socialnim dialogom," je dejala.

Sindikalne centrale bodo do nadaljnjega delovale v okviru sredstev, ki so jim na voljo. "Napovedujemo referendum zaradi sprejetja zakona o nacionalnem demografskem skladu, vložili smo ustavno presojo zaradi primera možnosti upokojevanja starejših delavcev," je naštela Jerkič in dodala, da bodo na podlagi potreb uporabljali tudi druge oblike sindikalnega boja.

Štrukelj: Maske padle z davčnim paketom

Po trditvah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja je vlada socialni dialog uničila v treh korakih – z enostranskim spreminjanjem že dogovorjenih zadev v okviru protikoronskih zakonov, v procesu priprave predloga o demografskem skladu, kjer je ostala samo še forma socialnega dialoga, končni udarec pa je, kot je dejala že Jerkič, zadala z davčnim svežnjem, ko so "padle vse maske".

"Ignorirali so ESS in šli neposredno v DZ. In zato je upravičeno reči, da mi ne izstopamo iz socialnega dialoga, ker prostora za socialni dialog ni, ker ga je vlada popolnoma uničila. V resnici čakamo vlado, da bo sprejela elementarne pogoje za vzpostavitev socialnega dialoga v naši državi," je dejal Štrukelj. "Vlada nam je sporočila, da v socialnem dialogu ni nobenega prostora za iskanje uveljavitev interesov delavk in delavcev v tej državi, in nam svetovala, da gremo na ulico," je na novinarski konferenci dejal Štrukelj.

Počivavšek: Tokrat se ne bomo zadovoljili s praznimi besedami

Stanje socialnega dialoga v Sloveniji po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Pergam Jakoba Počivavška lepo ponazarja četrtkov tvit ministrstva za finance, v katerem so se odzvali na napoved o umiku sindikalnih central iz ESS-ja in na informacijo, da je bila kaplja čez rob davčni sveženj. "Napisali so, da so odprti za vse predloge, in natanko v tem je problem. Ob tem, da so eklatantno kršili pravila o delovanju ESS-ja, da so poslali zakone v DZ brez obravnave na ESS-ju, so sporočili, da mi svoje lahko povemo, oni pa bodo presodili, ali je to ustrezno ali ne. To seveda nikakor ni socialni dialog, to je monolog, je aroganca oblasti, ki si domišlja, da sama vse najbolje ve," je dejal Počivavšek.

Tudi on je dejal, da so se sindikalne centrale pripravljene vrniti v ESS, a morajo biti ob tem izpolnjene temeljne predpostavke, ki zagotavljajo enakopravnost socialnih partnerjev. "Zgolj praznih besed o tem, da bo vlada spoštovala socialni dialog, je bilo v zadnjem letu ogromno. Tokrat se ne bomo zadovolji s tem, da bodo vladni predstavniki zgolj ponujali roko in trdili, da bodo spoštovali socialni dialog. Pričakuje konkretna dejanja, na podlagi katerih bo mogoče sklepati, da tokrat mislijo resno," je bil jasen.

Tudi Počivavšek je opozoril, da sindikati ne nameravajo biti "zgolj fasada za to, da se zdi, kot da socialni dialog funkcionira." Ob tem je opozoril, da je Slovenija trenutno brez socialnega dialoga, v katerem so bile v preteklosti sprejete nekatere ključne reforme. Kot je dodal, brez njih država ne bi izpolnila niti pogojev za vstop v EU niti ne bi prevzela evra, okrevanje po finančni krizi pa bi bilo zahtevnejše.

Da so sindikalne centrale v svojem stališču do problematike razpada socialnega dialoga enotne, je na novinarski konferenci potrdil tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. "Kjer ni dialoga, nastopi konflikt," je dejal. Spomnil je, da je do takšne situacije v preteklosti že prišlo, tokrat pa vlada niti ne skuša skrivati, da sindikati niso zaželeni na ESS-ju. "To se lahko izcimi v kar koli," je dejal in ponovil, da se bodo sindikati med seboj skupaj odločali o nadaljnjih korakih.

Po besedah Evelin Vesenjak, predsednice sindikata KNSS-Neodvisnost, je nastopil trenutek, ko so si vsi predstavniki sindikalnih central enotni, da je treba nekaj spremeniti. "Nesmiselno je igrati neko farso," je dejala in dodala, da socialnega dialoga pod aktualno vlado nikoli ni bilo. "Škoda se dela na vseh področjih in zadela nas bo na zelo težek način," je opozorila.

Cigler Kralj: Kot minister sem moral loviti ravnotežje

Na ločeni novinarski konferenci se je na dogajanje glede sindikalnih central in ESS-ja odzval tudi minister za delo Janez Cigler Kralj. "Moja vrata so vedno bila, so in bodo odprta vsem socialnim partnerjem," je poudaril in dodal, da ve, da "sindikati z nekaterimi potezami vlade niso bili najbolj zadovoljni". "A kot minister sem moral loviti ravnotežje med učinkovitostjo in kompleksnostjo oz. konsenzom pri rešitvah," je opisal.

Koronska kriza je vse prisilila v hitrejše ukrepanje, je poudaril in izrazil zavedanje, da bi si sindikati želeli daljša pogajanja pri sprejetju interventnih zakonov. Zdaj pa se po njegovih besedah snuje izhodna strategija iz krize in je po njegovem izjemno pomembno, da optimalne rešitve dorečejo vsi socialni partnerji. "Socialni dialog in socialni partnerji so pomembno posvetovalno telo pri tlakovanju poti za čas po koroni," je ocenil.

Slovenija se po njegovih besedah zadnji dve desetletji giblje v začaranem krogu nizkih plač zaradi previsokih davkov. Na žalost smo še vedno prepoznani kot država s poceni delovno silo z nizko dodano vrednostjo. "Manjka nam delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrimi delovnimi pogoji in boljšimi plačami. Tu vidim izziv, ki čaka vse socialne partnerje," je pojasnil.

Glede razmer za trgu dela je ocenil, da je "trend od februarja izjemno ugoden". Slovenija se je na krizo odzvala pravočasno in ustrezno, brez ukrepov bi število brezposelnih naraslo mnogo bolj, kot je. Ključna ukrepa sta čakanje na delo in skrajšani delovni čas, ki naj bi se predvidoma iztekla konec junija. "S tem lahko napovem, da se bo ukrep čakanja predvidoma podaljšal do konca junija," je dejal, saj bo NSi tak predlog predlagal vladi.

Minister za delo in podpredsednik stranke NSi je tudi pozdravil napovedano malo davčno reformo, ki je zaradi načina priprave razburila sindikate. "Podpiramo celovit predlog male davčne reforme s ciljem, da ljudem ostane več. Neto plače so danes v Sloveniji prenizke in NSi je odločen, da se to spremeni," je povedal. Pri tem se jim zdi pomemben izračun, da bo posamezniku pri povprečni plači okoli 1200 evrov po uveljavitvi predlaganih sprememb leta 2025 na letni ravni ostalo 1260 evrov več.

Sorodna novica "Kapital je v epidemiji odigral vlogo žrtve. Tudi delavci smo mu dali prednost pred solidarnostjo."

Ministrstvo za finance: Odločitev sindikalnih central nas je presenetila

Na odločitev sindikalnih central, da ne bodo več sodelovale pri Ekonomsko-socialnem svetu, pa so se odzvali tudi na ministrstvu za finance. Zapisali so, da jih je njihova odločitev presenetila, saj si na ministrstvu vseskozi prizadevajo za dialog in sodelovanje z vsemi deležniki, odprti pa so tudi za tehtne in konstruktivne predloge. "S strani ministrstva je bilo na seji Ekonomsko-socialnega sveta, ki je potekala 23. 4. 2021, pojasnjeno, da so pripombe socialnih partnerjev dobrodošle že tekom javne obravnave, oblikovanje končnega besedila predlogov zakonov pa se bo nadaljevalo po zaključku javne obravnave in pregledu prispelih pripomb. Postopek priprave in sprejemanja posameznih zakonskih predlogov se ne konča niti s sprejemom teh na seji vlade, ampak so možne spremembe in dopolnitve tudi v nadaljnjem procesu z amandmaji. S tem so seznanjeni tudi socialni partnerji. Na seji je bilo dogovorjeni, da vse tri strani do 30. 4. 2021 predlagajo člane pogajalske skupine. To je do roka storila vladna stran. Ministrstvo za finance je za sejo, ki je bila predvidena za 13. 5. 2021, poslalo vabila vsem predlaganim članom pogajalske skupine. V vabilu sta bila socialna partnerja zaprošena, da do 10. 5. 2021 posredujeta pripombe, da bi bila pogajanja kar najbolj operativna. Pripomb nismo prejeli, tik pred sestankom pa smo prejeli obvestilo, da sindikalne centrale ne bodo sodelovale pri delu ESS-ja."