Tak sklep so na nujni seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ sprejeli z osmimi glasovi za in štirimi proti. Vladi so ob tem naložili tudi, da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost Slovenske tiskovne agencije. Za ta sklep je prav tako kot za prvega glasovalo osem poslancev, štirje pa so bili proti.

Z osmimi glasovi proti štirim pa so zavrnili predlog sklepa SDS-a in NSi-ja, naj komisija pozove STA, da ji posreduje število objav po posameznih segmentih pri izvajanju javne službe za prvih pet mesecev letos.

"Neposredni napad na svobodno novinarstvo in demokracijo"

Ustavitev financiranja STA-ja je po njihovem mnenju, ki ga je predstavil Luka Mesec iz Levice, neposredni napad na svobodno novinarstvo, na demokracijo in ustavno pravico javnosti do obveščenosti. Po njihovem mnenju gre za nezaslišan in nedopusten poseg v uzakonjeno institucionalno, uredniško in finančno avtonomijo javnega informacijskega servisa mimo vseh zakonov in principov demokracije. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je dejala, da si ministrstvo želi, da bi Ukom in STA razrešila spor glede izvajanja pogodbenih obveznosti. Glede na to po njenih besedah poteka priprava ustrezne uredbe. Vlada pa ne želi uničiti STA-ja, je zagotovila.

Urbanija: Servis bi moral pomagati vsakemu državljanu, da dobi informacije o dogajanju v državi

Po besedah direktorja urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanije v Sloveniji vlada vladavina prava, pravo in pravni postopki pa so tisti, ki jih je treba spoštovati. Ukom je po njegovih besedah izplačal vse zaostale obveznosti od oktobra do decembra lani. STA pa obveznosti ni izpolnil, je zatrdil in dodal, da dokumentacije o tem, kako STA opravlja javno službo, ni. Servis STA-ja v okviru javne službe bi sicer moral v skladu z zakonom pomagati vsakemu državljanu, da dobi informacije o dogajanju v državi, je dodal. Izrazil je še prepričanje, da bo STA, ki v tem mesecu praznuje 30 let svojega delovanja, "dočakal tudi svojih 31 let, 32 let in tako naprej".

Sorodna novica "Četrtina spletne novičarske produkcije v Sloveniji temelji na STA"

Veselinovič: Čeprav STA ni dobil plačila, s polnim tempom opravlja javno službo

"Zgodba o STA-ju je zgodba o kršenju zakonov," pa je na seji poudaril direktor STA-ja Bojan Veselinovič. "Nastop direktorja Ukoma Urbanije je grotesken," je poudaril. Urbanija se po njegovih besedah "ponavlja in utrjuje laži". Urbanija je po njegovi presoji zelo podučen o vesteh STA-ja glede na to, da Ukom ni njegov naročnik. Vesti agencije so namreč tako kot vesti agencij v drugih državah zaklenjene. Kje dobite geslo, je povprašal.

STA ne glede na to, da mu vlada vse od januarja ni plačala za opravljanje javne službe, s polnim tempom opravlja javno službo v skladu z zakonom, je še zagotovil Veselinovič, Urbanijo pa povabil tudi na obisk na STA, kjer se bo lahko seznanil z delom agencije, vključno z radijskimi vestmi in fotografijami, ki pa so seveda avtorsko zaščitene.

"Vprašanje financiranja STA-ja je vprašanje avtonomije in svobode novinarstva"

Predstavnica Sindikata novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev STA-ja Tjaša Doljak pa je znova opozorila, da vlada že več kot 150 dni ne izpolnjuje zakonskih obveznosti po zakonu o STA-ju in mu ne izplačuje nadomestila za opravljanje javne službe, kljub temu pa približno 100 sodelavcev agencije ves čas opravlja v zakonu določeno javno službo v skladu z vsemi profesionalnimi standardi.

Po njenih besedah je vprašanje financiranja javne službe STA-ja tudi vprašanje avtonomije in svobode novinarstva ter s tem hkrati vprašanje komunikacijskih pravic vseh državljank in državljanov. Vladno početje zato ne zadeva samo tiskovne agencije in njenih zaposlenih, ampak vse državljanke in državljane v najširšem pomenu, je poudarila.

Kaj je v uredbi, ki je v pripravi?

Ob koncu seje pa ga je zanimalo, kaj naj bi bilo v uredbi, ki jo je omenjala Fridl Jarc. Zakon o STA-ju in PKP 7, ki govorita o financiranju STA-ja, sta namreč jasna. Zagotovil je, da STA ustrezno evidentira prihodke iz tržne in javne dejavnosti. Pogodba med Ukomom in STA-jem pa ni sklenjena, ker je Ukom ni predlagal, je pojasnil. Podlaga za financiranje javne službe je po zakonu o STA-ju po njegovih besedah sicer letni poslovni načrt.

Tviti premierja in Urbanije "zavržni in nesprejemljivi"

Po besedah Lidije Divjak Mirnik iz LMŠ-ja so tviti predsednika vlade Janeza Janše in Urbanije o STA-ju zavržni in nesprejemljivi. Vse te pritiske gre po njenem mnenju razumeti kot težnjo po discipliniranju agencije, ker ni poslušna in ne manipulira. Po mnenju Marka Bandellija iz SAB-a je doseženo "dno zdravega razuma". "Državljani smo morali zbirati denar, da se ohrani javna in neodvisna tiskovna agencija," je opomnil. STA po njegovi oceni deluje "brezhibno". Vedenje vlade, ki ne plačuje njene javne službe, pa vidi kot "direkten napad na svobodo medijev".

Primož Siter iz Levice je ocenil, da predsednik vlade vzpostavlja svojo oblast po vzorih iz Poljske, Belorusije in Madžarske, pri čemer medije vidi kot ključno orodje na tej poti. Vlada želi po poslančevih besedah spremeniti medijski prostor, STA pa ni edina žrtev tega blitzkriega. "Vlado boli, ko vidi 40.000 ljudi, ki na ulicah zahtevajo njen odstop, in pomoč ljudi STA-ju s samoprispevkom," je dejal. "STA je vitalni medijski prostor, ki vsak dan podaja verodostojne in objektivne informacije," pa je dejala Bojana Muršič iz stranke SD. Po njenih besedah v opoziciji ne zahtevajo nič drugega kot to, da vlada izpolnjuje zakonske zaveze.

Prihaja uredba, ki bo "podrobneje uredila javno službo"

V koaliciji pa so stališče vlade in Ukoma zagovarjali. Elena Zavadlav Ušaj iz SDS-a je dejala, da želi vlada le razčistiti nejasnosti in nekatere stvari, ki so bile v preteklosti nejasne. Ne želi ogrožati obstoja STA-ja, pač pa le jasno razmejiti, kaj je tržno in kaj javno, je zagotovila. Po besedah Aleksandra Reberška iz NSi-ja bo uredba, ki jo pripravlja vlada, podrobneje uredila javno službo STA-ja. To bo potem pravna osnova za sklepanje nove pogodbe med Ukomom in STA-jem, je še pojasnil.