Upala sva do zadnjega, da se bo vlada seznanila z najinimi imenovanji, je dejal okrožni državni tožilec Matej Oštir in dodaja: "Zato je bila odločitev vlade za naju neprijetno presenečenje. Tudi midva deliva mnenje večine udeleženih državnih organov in pravnih strok, ki so trdili, da je bil postopek izveden popolnoma zakonito in da ni razloga za njegovo razveljavitev."

"Za zdaj sva s kolegom z odločitvijo vlade seznanjena iz medijev, tako da sva zaprosila za posredovanje tega sklepa, potem se bova pa po preučitvi sklepa in vseh ostalih okoliščin odločila o nadaljnjih korakih oz. o morebitnih nadaljnjih pravnih sredstvih," je dejala Tanja Frank Eler.

Kot je znano, je vlada 27. maja razveljavila postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev, ki jih je predlagal Državnotožilski svet. "Vlada je ugotovila, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev (...) že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zato na njegovi podlagi pripravljen predlog Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev nima veljavnih pravnih učinkov," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bi morala Slovenija oblikovati listo šestih ljudi in ne dveh, kar pa po informacijah Tarče ne drži.

Lilijana Kozlovič razočarana nad odločitvijo: Sklep je strokovno neutemeljen

Po odločitvi vlade je ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič odstopila s položaja. Čeprav izjave za Tarčo ni želela dati ali sodelovati v oddaji, pa je, ko jo je ekipa presenetila pred sodiščem, dejala: "Upala sem do zadnjega, da (sklep) ne bo sprejet, ker menim, da – kot sem dejala v svoji izjavi – je strokovno neutemeljen. Predvsem je ta institucija pomembna za Slovenijo, pa tudi za Evropo ... seveda, (sem) razočarana nad tem, da je bila taka odločitev." O tem, kaj ta odločitev pomeni za Slovenijo in ali lahko pričakujemo slabši nadzor nad denarjem, pa pravi: "Težko rečem. Nadzora pa ne bo." Na vprašanje, kaj meni o ravnanju svoje stranke (SMC), pa ni želela odgovoriti.

Državnotožilski svet pa je napovedal, da bo zaradi nezakonitega ravnanja vlade državnemu odvetništvu predlagal vložitev tožbe in zahteval začasno zadržanje novega javnega poziva glede imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev. Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar meni, da morata tožilca sprožiti upravni spor, "ker sta neposredno prizadeta in varujeta svoje koristi, predvsem kandidacijski postopek, zakonitost tega postopka in dejstvo, da sta se upravičeno potegovala za to funkcijo". Državnotožilski svet pa mora sprožiti postopek, da "zavaruje širši javni interes". Tam po njegovem mnenju "ne bo v ospredju samo zakonitost samega postopka, ampak tudi širše mednarodne posledice in dejstvo, da Slovenija ni imenovala delegiranih evropskih tožilcev, kar povzroča težave pri začetku delovanja evropskega javnega tožilstva".

Vlada je novi imenovanji blokirala z raznimi – po mnenju stroke neutemeljenimi – argumenti: kandidata ne znata tujega jezika, postopek je nenavaden, vlada ni poštar. A po informacijah TV Slovenija Janezu Janši omenjena tožilca nista bila po volji že od samega začetka. Oštirju naj bi Janša zameril, ker je zavrgel ovadbo proti POP TV-ju zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na področju televizijskega oglaševanja. Tožilka Tanja Frank Eler pa je neprimerna, ker je sodelovala pri pripravi tožbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora Janezu Janši.

Če bo tožba vložena s strani tožilcev ali državnega odvetništva, potem vlada Janeza Janše novih tožilcev ne bo mogla imenovati, vprašanje pa je, ali bi se sploh kdo prijavil, saj bi tako dobil "predznak" vabljenega, meni Zalar: "Ne verjamem, da se bo kateri koli tožilec prijavil, ker do tega najbrž ne bo prišlo. Glejte, Janševa vladna barka je šest mesecev v zvezi z neimenovanjem teh tožilcev veslala proti toku. In veste, kaj se zgodi, če veslaš proti toku – odnese te nazaj. Zadeva se bo vrnila nazaj na vlado in vlada bo morala o tej zadevi odločati. Ne o neki novi. Sploh če bo upravno sodišče izdalo začasno odredbo in bo zadržalo objavo morebitnega novega razpisa."

"Šest mesecev nihče ni dvomil o zakonitosti in transparentnosti tega postopka"

Iz Luxemburga se je s komentarjem oglasil Jaka Brezigarja, ki je bil za evropskega javnega tožilca imenovan lani. "Postopek izbire delegiranih tožilcev je bil skladno z zakonom izpeljan že decembra lansko leto. Šest mesecev nihče ni dvomil v zakonitost in transparentnost tega postopka. Z začetkom delovanja evropskega javnega tožilstva pa je vlada izrazila dvom v postopek in ga ustavila. To je izjemno slab signal. Oba kandidata poznam, gre za odlična strokovnjaka, ki izpolnjujeta vse pogoje in imata vso mojo podporo."

"Jasno je, da je fizično nemogoče, da bi sam opravljal delo treh ljudi, v Luxembourgu in Sloveniji hkrati, Kot evropski tožilec imam zadolžitve v Luxembourgu, delegirana tožilca pa bi morala delati v Sloveniji. Skupaj bi morali tvoriti tim. Slovenija se je prostovoljno odločila za sodelovanje v evropskem javnem tožilstvu, odločitev vlade, da imen dveh kandidatov ne posreduje v Luxembourg, tako resno vpliva na učinkovitost dela evropskega javnega tožilstva in zmanjšuje zaupanje Evropske unije v sistem učinkovitega in transparentnega upravljanja z evropskimi sredstvi ter njihovo porabo," je še dejal.

Sebastjan Jeretič, svetovalec ministrstva za gospodarstvo pa je dejal, da lahko zadevo komentira zgolj kot politolog in dodal: "Jaz razume, da si nekateri pravniki domišljajo, da so edini, ki lahko to komentirajo, ampak njihovo stališče zavračam. /.../ To črkobralsko razumevanje, da je vlada izključno poštar, mene ne prepriča. Če je to tako, je postopek popolnoma nesmiseln, nepotreben in krade čas vlade. Če gledamo semantično, se je vlada seznanila, mi vsi smo se seznanili, ampak seveda to ni tako."

Pozneje je dodal še, da je "vlada pač sprejela svojo odločitev in da je naslednji korak lahko samo sodišče". "Upam, da bo zadeva končala na sodišču, ker bo potem vse popolnoma jasno. Če se izkaže, da vlada ni imela pravice do neseznanitve, potem je ta postopek "brezvezen", potem je treba popraviti zakon in naj državno tožilstvo samo pošilja predloge v Luxembourg, ne pa da se vladi trati čas."

Nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič pa je poudarila, da je – če je spomin ne vara – tudi SDS podprl spremembe zakonodaje, ki so zdaj predmet polemik. Priznala je, da tak postopek ne bi bil potreben, saj so ga države določale same: "Lahko bi tudi ministrstvo za pravosodje samo poslalo tak predlog naprej, kot poštar." "Ampak v razvitih evropskih državah štejejo pravosodje in z njim tudi državno tožilstvo za neodvisen strokoven organ, neodvisen od politike. In prav zato je ureditev takšna, da o tem ne odloča vlada, ampak odloča strokovni organ – v tem primeru državnotožilski svet, ki izpelje postopek, kot je zapisan v zakonu, kot so ga potrdili v parlamentu, in potem posreduje predlog tudi naprej, kjer pa bodo odločali o tem, ali tožilci, ki so predlagani, izpolnjuje pogoje ali ne," je opozorila.

Generalni državni tožilec Drago Šketa pa je ponovil, da je trenutna veljavna zakonodaja, na kateri so bile sprejete te odločitve, legitimna, zakonita in v skladu z uredbo Evropske unije ureja evropsko javno tožilstvo. Spomnil je, da je Slovenija sama pristopila k uredbi, zato jo je dolžna tudi spoštovati.

Poslanka LMŠ-ja Tina Heferle pa je spomnila na zakon o državnem tožilstvu, ki vladi nalaga oz. ji veleva, da se mora s to izbiro seznaniti. "Ko vlada s tem zavlačuje pol leta, ko so pretekli vsi razumni roki, ne gre za nič drugega kot zlonamerno zavlačevanje, ker vlada in njen predsednik Janez Janša zaradi neke fiksne ideje ne želita potrditi oz. sprejeti dejstva, da sta bila ta dva kandidata na kandidacijskem postopku ocenjena kot ustrezna. Tu vidim velik problem, ki je širši od zgolj te razveljavitve sklepa o izbiri. Lahko gre za zelo hude kršitve pravne države, kjer vlada ne spoštuje zakonov."

V drugem delu Tarče pa so govorili o tem, zakaj sodišče ne najde časa za razpis obravnav zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga bremenita dve pravnomočni obtožnici.