"Trenutna zakonodajna ureditev označevanja ne predvideva obveznega označevanja alkoholnih pijač s podatki o hranilni vrednosti, zato potrošnikom na označbah tovrstnih izdelkov pogosto niso na voljo," je izpostavila Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko in vodja projekta Veš, kaj piješ. Kot je pojasnila, je z označbami o hranilni vrednosti opremljenih samo sedem odstotkov vseh alkoholnih pijač na tržišču. Najpogosteje so z označbo hranilne vrednosti označena piva ‒ na slovenskem tržišču približno četrtina vseh, ki so na voljo.

Ker so potrošniki te informacije pogosto iskali tudi s pomočjo aplikacije VešKajJeš, so njeni snovalci zdaj v aplikacijo dodali podatke o 2700 alkoholnih pijačah, ki so na voljo na slovenskem tržišču. Ko uporabnik aplikacije poskenira črtno kodo na alkoholni pijači, se prikaže energijska vrednost pijače na merico in na 100 mililitrov, ki temelji bodisi na podatku, kot ga je označil proizvajalec, bodisi na oceni.

Ocena je rezultat algoritma, ki temelji na dostopnem podatku o vsebovani količini energijsko zelo bogatega alkohola (vsebuje namreč sedem kcal oz. 29 kJ na gram alkohola) in na podatku o vrsti pijače, na podlagi katerega je ocenjena vsebnost skupnih ogljikovih hidratov, ki so tudi pomemben vir energije v tovrstnih izdelkih. Druga hranila pri ocenjevanju energijske vrednosti niso upoštevana, saj gre večinoma za zanemarljive količine, so pojasnili na inštitutu za nutricionistiko.

Kljub kalorijam je alkohol hranilno reven

Kot poudarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), alkoholne pijače niso problematične le z vidika vsebnosti alkohola, ampak lahko pomembno prispevajo k dnevnemu energijskemu vnosu, saj s pitjem dobimo le kalorije, ne pa hranilnih snovi, ki bi jih sicer dobili ob zaužitju hrane z enako energijsko vrednostjo.

Pri ZPS-ju so pregledali skoraj 100 piv oz. pijač na osnovi piva. "Piva in radlerji, tudi njihove brezalkoholne različice, vsebujejo sladkor, tudi njihova energijska vrednost ni zanemarljiva. Nadgradnja aplikacije VešKajJeš je zato zelo dobrodošla, saj bo prav vsak potrošnik lahko prišel do podatka o energijski vrednosti katere koli alkoholne pijače," je pojasnila Melita Kogovšek z ZPS-ja.

"Ena merica žgane pijače predstavlja eno rezino kruha, ena merica piva pa predstavlja manjšo banano. Po energijski vrednosti sta si enaki, ampak je v bistvu alkohol hranilno zelo reven. Torej z alkoholom bomo dobili le kalorije, medtem ko z drugimi živili pa dobimo tudi mnogo več," je za Televizijo Slovenija pojasnila Melita Kogovšek.

NIJZ: Starejši od 15 let letno povprečno spijejo 11 litrov čistega alkohola

V aplikacijo so vgrajena sporočila, s katerimi uporabnike ozaveščajo o škodljivostih pitja alkohola in o tem, da varnega pitja alkohola ni. Slovenci, starejši od 15 let, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na leto popijejo 11 litrov čistega alkohola.

"Povprečen prebivalec Slovenije enkrat na leto tvega, da se mu bo zgodila neka škoda. Pa ne nujno samo na zdravju, tudi prometna nesreča, pretep. Torej kakršna koli škoda v povezavi z alkoholom," je povedala Maja Roškar iz NIJZ-ja. Kot je za Televizijo Slovenija poročala Ines Kočar, v Sloveniji zaradi pretiranega uživanja alkohola vsak dan umrejo trije ljudje.

Pri programu Veš, kaj piješ, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje v okviru financiranja programov varovanja in krepitve zdravja, poleg Inštituta za nutricionistiko in ZPS-ja sodelujeta še Institut Jožef Stefan in Nacionalni inštitut za javno zdravje.