Kot so zapisali v Narodnem muzeju Slovenije, tako 200-letnica ni le zlati jubilej Narodnega muzeja Slovenije, naslednika Deželnega muzeja v Ljubljani, temveč jubilej vseh slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino slovenskega naroda in Slovencev.

Zlato je po besedah soavtorice razstave Alenke Miškec ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije in sodelujoče muzeje. Poleg tega je zlato kovina, katere sijaj tudi s časom ne zbledi. Iz njega so od nekdaj izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled in visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo.

Razstavo so razdelili v štiri tematske sklope: Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje, zaokrožata pa jo uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah zlata na simbolni ravni.

Med drugim je po besedah Igorja Ravbarja v uvodnem delu predstavljeno iskanje zlata, ki ga na Slovenskem v rekah Muri in Dravi iščejo še danes. Ker je večina predmetov na razstavi pozlačena, so prikazani tudi štirje načini pozlate, med drugim lesa in kovine. Razstavljeni so tudi najstarejši izdelki iz zlata, najdeni na Slovenskem. Med njimi je keltski zlatnik iz 2. stoletja p. n. št., ki ima maso en gram, prav toliko zlata pa je bilo po besedah Alenke Miškec uporabljenega za pozlato okvirja slike Viktorja Smoleta, ki je eden največjih eksponatov na razstavi.

Kraljevskih kron v slovenskih muzejih ni
V paviljonu Moč in oblast je med drugim predstavljen pastoral, ki je zelo redek primer srednjeveških cerkvenih insignij iz slovenskih muzejev. Posvetnih vladarskih predmetov, kot so žezlo, krona in vladarsko jabolko, v slovenskih muzejskih zbirkah ni, saj na slovenskem ozemlju ni bilo domačih vladarskih dinastij. Tudi od najmogočnejše plemiške rodbine, grofov Celjskih, se po njihovem propadu ni ohranilo nič. V posebni vitrini so predstavljeni tudi zlatniki, od grških do zlatnikov iz časa Kraljevine Jugoslavije.

Bilo pa je veliko zlata v cerkvenih sferah
V cerkvenem okolju se je po besedah Blaženke First, ki je sodelovala pri postavitvi paviljona Cerkev in sveto, zlato izražalo kot dekoracija in s svojimi duhovnimi vsebinami. Simboliziralo je duhovne sfere, z zlatim dekorjem pa je Cerkev estetsko dovršenost Božjih hramov stopnjevala do popolnosti in s sijajem ritualnega instrumentarija in umetnin ustvarjala slovesno vzdušje. Med drugim je v tem delu razstave mogoče videti sliko Kristusovo sorodstvo, kjer je bila za ozadje uporabljena pozlata, pozlačene lesene kipe, liturgična oblačila in posodje.

V paviljonu Čast in slava so predstavljene diplome in medalje, tudi športne, med njimi zlata olimpijska medalja Leona Štuklja v mnogoboju in zlata medalja Stanka Lorgerja z balkanskih iger, Slovenski gledališki inštitut pa je za razstavo prispeval Borštnikov prstan. V paviljonu Bogastvo in razkošje so zbrani predmeti, ki so nekdaj krasili dvorce in meščanska stanovanja ter nakit. Slednji je po besedah Alenke Miškec razporejen kronološko, od starejše železne dobe do nakita slovenske oblikovalke Lare Bohinc ter Zlatarne Celje.